Umetna inteligenca, digitalizacija in nove tehnologije spreminjajo industrijo, vendar njihov potencial temelji na nečem, kar pogosto ostaja v ozadju – na zanesljivih meritvah in kakovostnih podatkih. Podjetja se na njih opirajo pri nadzoru proizvodnih procesov, zagotavljanju kakovosti in sprejemanju poslovnih odločitev. Ko podatki niso zanesljivi ali primerljivi, so lahko napačne tudi odločitve, ki temeljijo na njih.
Po mnenju Jureta Thalerja, direktorja razvoja v podjetju LOTRIČ Meroslovje, sta meroslovje in standardizacija pomembna temelja odpornega in konkurenčnega gospodarstva. Standardi namreč ne pomenijo nujno ovire za inovacije, temveč omogočajo, da nove tehnologije lažje preverjamo, primerjamo in uvajamo v prakso. To postaja še pomembnejše ob razvoju umetne inteligence, povezovanju merilnih sistemov in nastajanju novih področij, kot so kvantne tehnologije.
Z njim smo se pogovarjali o tem, zakaj zanesljivost meritev postaja strateško vprašanje za podjetja, kako lahko standardizacija pospeši uvajanje inovacij in zakaj je pomembno, da se slovenska podjetja že danes vključujejo v razvoj novih standardov. Thaler bo 14. oktobra sodeloval tudi na brezplačni konferenci RAST – konferenci za razvoj, inovacije in standardizacijo, in sicer na okrogli mizi »Standardizacija novih tehnologij za odporno gospodarstvo«.
Zakaj je zanesljivo merjenje eden od temeljev odpornega in konkurenčnega gospodarstva?
Zanesljive meritve podjetjem omogočajo, da sprejemajo odločitve na podlagi dejanskega stanja. Z njimi spremljajo proizvodne procese, pravočasno zaznajo odstopanja, izkazujejo kakovost izdelkov in izpolnjevanje zahtev svojih kupcev.
Če meritvam ne moremo zaupati, lahko ustrezen izdelek po nepotrebnem zavržemo ali pa spregledamo napako, ki povzroči zastoj, reklamacijo ali varnostno tveganje. Ob motnjah in hitrih spremembah so primerljivi, sledljivi podatki še pomembnejši: podjetju pomagajo razumeti, kaj se dogaja, in se pravilno odzvati. Zanesljivo merjenje je zato hkrati podlaga za kakovost, učinkovito rabo virov in konkurenčnost.
Ko govorimo o novih tehnologijah, se pogosto pojavi vprašanje, ali standardi inovacije zavirajo. Je po vašem mnenju standardizacija ovira ali prej pospeševalnik razvoja?
Standardizacija je zagotovo pomemben pospeševalnik razvoja. Standardi vzpostavijo skupen jezik in dogovorjene načine, kako lastnosti nove rešitve izmeriti, preskusiti in primerjati. Razvijalcem olajšajo sodelovanje, uporabnikom pa omogočijo, da lažje presodijo, kaj tehnologija dejansko ponuja.
Inovacija mora za širšo uporabo pridobiti zaupanje trga. Ko lahko podjetje na razumljiv in primerljiv način dokaže zmogljivost, kakovost ali varnost svoje rešitve, jo lažje uvedejo tudi drugi.
Pri novih področjih pa je pomembno, da standardi dopuščajo različne tehnološke poti in ne omejijo razvoja na eno rešitev.
Kako naj standardizacija dohaja tehnologije, ki se razvijajo hitreje od standardov?
Ključno je, da se različni strokovnjaki vključimo že v zgodnjih fazah razvoja. Takrat lahko najprej uskladimo izrazoslovje, merilne metode in načine preskušanja.
Standardizacija mora ostati povezana s prakso. Raziskovalci, proizvajalci, uporabniki in meroslovni strokovnjaki lahko skupaj ugotovimo, katere lastnosti je res treba primerjati in kateri postopki dajejo ponovljive rezultate. Tako standardi nastajajo in se posodabljajo na podlagi izkušenj, pridobljenih pri dejanski uporabi tehnologije.
Vse več odločitev temelji na podatkih in umetni inteligenci. Zakaj je kakovost podatkov tako pomembna in kakšno vlogo ima pri tem meroslovje?
Umetna inteligenca lahko analizira velike količine podatkov in prepozna vzorce, vendar je njena uporabnost odvisna od kakovosti podatkov. Če senzor meri napačno, če podatki niso primerljivi ali če ne poznamo okoliščin, v katerih so nastali, so lahko napačni tudi sklepi, ki jih iz njih izpelje sistem.
Meroslovje pomaga razumeti, kaj smo izmerili, kako zanesljiv je rezultat in ali ga lahko primerjamo z drugimi meritvami. Pri tem so pomembni ustrezna merilna oprema, sledljivost meritev in razumevanje merilne negotovosti. Meroslovje je ključno za zaupanje v izmerjene vrednosti. Ko podjetja na podlagi podatkov vse pogosteje sprejemajo avtomatizirane odločitve, postane ta podlaga še pomembnejša.
V LOTRIČ Meroslovje delate tudi za farmacevtsko industrijo, kjer so zahteve glede meritev, sledljivosti in kakovosti še posebej stroge. Kaj se lahko druge industrije naučijo od tako reguliranega okolja?
Farmacevtska industrija zelo jasno pokaže, da kakovosti ni mogoče preveriti samo na koncu procesa. Zagotavljati jo je treba ves čas: z ustrezno opremo, nadzorovanimi pogoji, rednim preverjanjem delovanja, obravnavo odstopanj in urejeno dokumentacijo.
Za druge industrije je dragoceno predvsem načelo, da je potrebno pomembne odločitve utemeljiti in ustrezno dokumentirati. Če pride do odstopanja, moramo vedeti, kdaj se je pojavilo, na katere izdelke lahko vpliva in kako smo ukrepali. V različnih panogah ni smiselno prevzeti vseh farmacevtskih postopkov, smiselno pa je prevzeti logiko ocenjevanja tveganj glede na krovne procese in zagotavljanje sledljivosti na vseh področjih.
Tudi dobavne verige postajajo vse bolj odvisne od različnih tehnologij, dobaviteljev in podatkov. Kako lahko standardizacija pomaga podjetjem, da so ob motnjah bolj prilagodljiva in da lahko hitreje zamenjajo dobavitelja, tehnologijo ali rešitev?
Kadar so zahteve za material, komponento ali storitev jasno določene, lahko podjetje lažje preveri ustreznost drugega dobavitelja. Dogovorjene preskusne metode omogočajo primerjavo rezultatov, standardizirani podatkovni formati in vmesniki pa olajšajo povezovanje različnih naprav in sistemov.
To je pomembno predvsem takrat, ko je treba hitro poiskati nadomestno rešitev. Standardi zmanjšajo negotovost pri primerjavi možnosti, podjetje pa mora še vedno preveriti, ali je zamenjava primerna za njegov konkreten proces in izdelek.
Na SIST se vzpostavlja tehnični odbor za kvantne tehnologije. Zakaj je pomembno, da se Slovenija v to področje vključi že danes?
Kvantne tehnologije se kot pomemben del razvoja prepoznavajo na različnih področjih, od računalništva in komunikacij do senzorjev in meroslovja. Da jih bomo lahko primerjali, preverjali in širše uporabljali, bomo potrebovali univerzalni svetovni komunikacijski vmesnik, kar nam bo predstavljala standardizacija.
Prav zdaj se oblikujejo temelji evropske in mednarodne standardizacije na tem področju. Z vključitvijo v tehnični odbor lahko slovenski raziskovalci in podjetja spremljajo razvoj od blizu, prispevajo svoje znanje ter sodelujejo pri oblikovanju slovenskih stališč, ter tako sooblikujejo standardizacijo področja.
Ali je lahko zgodnja vključenost slovenskih podjetij in strokovnjakov v razvoj standardov za kvantne tehnologije tudi konkurenčna prednost za slovensko gospodarstvo?
Vsekakor. Sodelovanje pri nastajanju standardov podjetjem omogoča, da prej razumejo, katere lastnosti tehnologije bo treba dokazovati in katere zahteve bodo pomembne za uporabnike. To znanje lahko pravočasno vključijo v razvoj izdelkov, merilnih postopkov in storitev.
Hkrati lahko slovenski strokovnjaki v mednarodne razprave prinesejo svoje raziskovalne in praktične izkušnje. Zgodnja vključenost sama po sebi še ni zagotovilo za uspeh, lahko pa podjetjem pomaga, da svoje rešitve hitreje pripravijo za širšo uporabo in mednarodni trg.
Katera nova tehnologija bo v prihodnjih letih najbolj spremenila meroslovje in industrijo?
Najširši vpliv pričakujemo od povezovanja merilnih sistemov, digitalnih podatkov in umetne inteligence. Meritve bodo vse manj omejene na posamezen rezultat v poročilu. Podatki se bodo lahko neposredno prenašali med merilno opremo, informacijskimi sistemi in proizvodnjo ter omogočali hitrejše zaznavanje odstopanj.
Toda hitrejši pretok podatkov bo koristen le, če jim bomo lahko zaupali. Tudi v digitalnem okolju moramo vedeti, od kod prihaja rezultat, kako je nastal in kakšna je njegova merilna negotovost. Prav povezava med digitalizacijo in zaupanja vrednimi meritvami bo po našem mnenju zaznamovala naslednja leta.
Kaj lahko podjetja naredijo že danes, da bodo bolje pripravljena na prihodnost?
Najprej naj prepoznajo meritve, od katerih so odvisne njihove najpomembnejše odločitve. Preverijo naj, ali je merilna oprema primerna, ali so rezultati sledljivi in ali znajo podatke pravilno razlagati. Nato naj pogledajo, kako ti podatki potujejo med ljudmi, napravami in informacijskimi sistemi ter kje lahko pride do napak ali izgube informacij.
Pri uvajanju novih tehnologij je smiselno že na začetku razmišljati tudi o preverjanju njihovega delovanja in povezljivosti z obstoječimi sistemi. Podjetje, ki dobro pozna svoje procese in zaupa svojim podatkom, bo nove rešitve lažje ocenilo, uvedlo in koristno uporabilo.
