Temelji slovenskega ladijskega prometa so bili postavljeni leta 1957 v Kopru s prvimi 130 metri pristaniške obale. Takrat niti največji vizionar ni mogel predvideti, kako bo rast pristanišča vplivala na razvoj regije in celotne države. Pozitivne multiplikativne učinke edinega slovenskega tovornega pristanišča danes občutijo vsi njegovi deležniki, zato želi biti kot dober gospodar tudi najboljši zgled trajnostnega razvoja.
Usklajen trajnostni razvoj so v koprskem pristanišču zapisali na prvo mesto svojega štiriletnega strateškega poslovnega načrta, saj so prepričani, da lahko le takšna podjetja na dolgi pričakujejo stabilno rast. S svojim delovanjem omogočajo ustvarjanje dodane vrednosti tako s pristaniškimi dejavnostmi (z logističnimi storitvami, prekladanjem, notranjim transportom, skladiščenjem) in številnimi podpornimi pristaniškimi dejavnostmi.
Svojo zavezo zeleni prihodnosti uresničujejo z velikimi koraki. Že dolgo let izvajajo elektrifikacijo delovne mehanizacije z okolju prijaznejšimi. Izjemen korak v smeri samooskrbe z obnovljivimi viri energije in večje energetske neodvisnosti pa so naredili prav v tem letu, ko so na strehah skladišč namestili tri fotonapetostne elektrarne s skupno močjo 4,2 MW. Po proizvedeni moči se uvrščajo med večje v Sloveniji in omogočajo, da se iz sončne svetlobe proizvede kar 4.383 MWh čiste energije letno.
Še bolj konkretno bo Luka Koper zakorakala v smeri podnebnega prehoda z eletrifikacijo obal, ki bo po letu 2029 omogočila postopen priklop tovornih ladij na elektriko neposredno z obale. S tem se bo zmanjšal hrup ladijskih motorjev, kar bo poleg manjših izpustov v ozračje izboljšalo tudi kakovost bivanja najbližjih prebivalcev. Kako pomemben je razvoj zelenih tehnologij se zavedajo tudi ladjarji. Letos so v Kopru že privezali več tovornih ladij z alternativnim in okolju prijaznejšim pogonom, kot npr. metanol in utekočinjen zemeljski plin.
