Logistika ima pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Vendar je danes pred izzivi, kot so hitra digitalizacija in prizadevanja za dosego ogljične nevtralnosti. Trenutno je v središču političnih, ekonomskih, naravovarstvenih in infrastrukturno-razvojnih sprememb, kar jo postavlja pred kompleksna vprašanja.
Kdo ima vodilno vlogo v logistični verigi?
Odgovor na to vprašanje je seveda odvisen od časa, kraja in zgodovinskega okvira. Odvisen pa je tudi od tega, ali govorimo o kopenskem, železniškem ali pomorskem prometu. Znotraj teh sektorjev je bil posamezni akter že na vrhu logistične verige.
Danes imajo ladjarji vodilno vlogo zaradi svoje sposobnosti organizirati najučinkovitejše logistične rešitve. A razvoj ob številnih prednostih zahteva od igralcev na logističnem parketu tudi izjemno prilagodljivost, saj drži kot pribito, da se bodo akterji na vrhu logistične verige znova zamenjali.
Zaradi nenehnih sprememb je nujno vzpostaviti trden in prožen pravni okvir za zaščito infrastrukture. Ta mora zajemati ne le pristaniško, temveč tudi vso drugo pomembno infrastrukturo, vključno z ozemljem, ki ga ta zaseda. Predvsem pa mora ta okvir zagotavljati enak dostop za vse, brez monopolov in omejitev.
Pomen pristaniške infrastrukture v logistiki
Pristaniška infrastruktura ima ključno vlogo kot gospodarska javna infrastruktura, ki se deli na tisto za javni promet in na tisto, ki to ni. Njena pomembnost izhaja iz tesne povezave z javnimi službami, predvsem tistimi z gospodarskim značajem, ter z morskim javnim dobrim. Obsega temeljne javne naprave in objekte, ki omogočajo gospodarsko dejavnost v določenih skupnostih, ter predstavlja osnovo za učinkovito delovanje logističnih verig.
Pristaniška infrastruktura obsega vodni in priobalni prostor, vključno s sidrišči, napravami za privezovanje in varstvo ladij, zaščitnimi strukturami, operativnimi obalami, dostopnimi potmi, vhodi, ograjami, kanalizacijskimi, vodovodnimi, električnimi in telekomunikacijskimi omrežji, skupnimi distribucijskimi napravami, razsvetljavo ter objekti za varstvo plovbe in objekti, ki so namenjeni izvajanju pristaniških dejavnosti in drugih aktivnosti v pristanišču.
Infrastruktura, namenjena javnemu prometu, pa vključuje akvatorij, grajene obale, valolome, pristope na pomole, naprave za privezovanje ter druge objekte in naprave, ki se uporabljajo za zagotavljanje varnosti plovbe in varen privez, vhode, primarne dovozne poti in železniške tire, ki so namenjeni javnemu cestnemu oziroma železniškemu prometu. Vsa druga pristaniška infrastruktura, kot je opredeljena v 3. členu Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, pa ni namenjena javnemu prometu. Vsa pristaniška infrastruktura, ne glede na njeno namembnost, mora biti evidentirana v registru, ki ga vodi Uprava RS za pomorstvo.
Status in upravljanje pristaniške infrastrukture
Posamezno zemljišče, objekt, oprema ali naprava pridobi status pristaniške infrastrukture z začetkom obratovanja in ta status obdrži, dokler je njeno delovanje potrebno za izvajanje pristaniških dejavnosti. Pristaniška infrastruktura (brez akvatorija) je v lasti Republike Slovenije, lokalne skupnosti ali pa pripada osebam zasebnega prava (gospodarskim družbam, fizičnim osebam, društvom). Njeno lastništvo je odvisno od tega, kdo jo je zgradil, ali se je lastninila in kako. Pomembno je, da se pristaniška infrastruktura uporablja za namen, ki mu služi, in ne more biti del stečajne mase, kar zagotavlja njeno stalno funkcionalnost. Seveda pa se lahko infrastruktura pristanišča spreminja in modernizira.
Republika Slovenija ali lokalna skupnost upravljanje, vodenje in razvoj pristaniške infrastrukture lahko prepusti upravljavcu pristanišča s podelitvijo koncesije. Pomorski zakonik določa, da mora upravljavec, ki ima koncesijo, skrbeti za razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture, namenjene javnemu prometu. Upravljavec je lahko tudi lastnik pristaniške infrastrukture ali pa jo pridobi v rabo na podlagi pogodbenega razmerja.
Izzivi in priložnosti za prihodnost pristaniške infrastrukture
V dinamičnem svetu logistike ima pristaniška infrastruktura pomembno vlogo in se mora nenehno prilagajati globalnim spremembam. S preoblikovanjem akterjev v logistični verigi, kjer danes prevladujejo ladjarji, postaja jasno, da je nujna modernizacija pristaniške infrastrukture za ohranjanje njene učinkovitosti in konkurenčnosti. Poleg tega je nujno vzpostaviti trden in prožen pravni okvir za zaščito te infrastrukture, da se zagotovi enaka dostopnost, prepreči nastanek monopolov in omogočita učinkovito upravljanje in razvoj.
Pristaniška infrastruktura mora ostati temelj uspešnega delovanja logističnih verig in prispevati k trajnostnemu razvoju gospodarstva. Pripravljenost na prilagoditve in inovacije, podprta s prožnim pravnim okvirom, bo ključna za trajnostno in učinkovito delovanje logističnih verig v prihodnosti.
Avtorica članka: Martina Mahnič Smole
