V tem inovativnem primorskem podjetju so tržno nišo ustvarili sami – bili so prvi, danes pa so največji ponudnik profesionalnih večnivojskih dvoranskih stez za karting na svetu. Podjetje 97 odstotkov prihodkov ustvari z izvozom, večino v ZDA. Njegovi poslovni rezultati so nadpovprečni, marža iz poslovanja v višini 11,7 odstotka je približno dvakratnik slovenskega povprečja. Imajo lepe napovedi za prihodnost. Njihovi kartodromi, ki postajajo ena glavnih atrakcij zabaviščnih parkov in trgovskih središč po vsem svetu, so zelo donosni, trg pa se šele zares odpira. Iz vseh teh razlogov smo ga uvrstili med finaliste tekmovanja Izvoznik leta 2025.
Izvoznika leta 2025 bomo razglasili na 12. izvozni konferenci, ki bo 17. septembra na Brdu pri Kranju, kjer boste vsem trem finalistom izbora lahko tudi prisluhnili. Poleg družbe Ensol 360 sta finalista izbora še družbi Inotherm in Sensum.
Jernej Čopi, direktor in ustanovitelj družbe Ensol 360, je najprej deloval v industriji sestavnih delov iz polimerov. Ukvarjal se je tudi z zaščitnimi ograjami za dirkališča in tu prepoznal novo priložnost.
Med 40 in 50 odstotki svetovnega trga
»Leta 2013 se je rodil Ensol 360. Po treh, štirih letih poslovanja, ko smo ponujali zaščitne ograje, smo se iz te produktne usmerjenosti preoblikovali v projektno in postali prvi profesionalni ponudnik stez za karting, njihove gradnje se je prej vsak zabaviščni center loteval sam. Na svetu je okoli tri tisoč delujočih kartodromov za vožnjo z gokarti, večinoma vse so zabaviščni parki postavili sami. Med profesionalno narejenimi kartodromi pa imamo od 40- do 50-odstotni tržni delež, ki ga gradimo pod svojo znamko 360 Karting. Postavili smo 161 stez, osem jih še gradimo,« se začetkov spominja Jernej Čopi in hkrati opisuje razsežnosti tržne niše, v kateri poslujejo.
Pojasnjuje še, zakaj je vožnja po njihovem kartodromu tako privlačna. »Vsak ovinek je natančno premišljen, da je vožnja varna, hkrati pa dovolj intenzivna. Vožnja z gokartom je kot vožnja na vlakcu smrti, ki ga dirkač upravlja sam.«
Pojasnjuje pa tudi, zakaj se zabaviščni parki, trgovska središča in drugi odločajo za Ensolove kartodrome.
»Imamo ponudbo, ki je naši tekmeci nimajo. Ponujamo najsodobnejšo opremo za postavitev stez za karting, ki prednjači po svoji varnosti, kakovosti izkušnje in poslovnem modelu, ki investitorjem v naše steze prinaša finančno uspešnost.«
V naslednjih treh letih napovedujejo 12-odstotno letno rast
Razložil nam je tudi, zakaj meni, da imajo še veliko prostora za rast.
»Kraljica zabaviščnih atrakcij je steza za bovling. A tu je zasičenost trga v primerjavi s stezami za karting 30-krat večja, sploh v Evropi, pa tudi v Ameriki.«
Sta pa še dva razloga, zakaj Jernej Čopi ocenjuje, da bo družba Ensol 360 v prihodnjih treh letih dosegla 12-odstotno kumulativno letno rast.
»Gradimo mrežo predstavništev za boljšo pokritost regionalnih trgov, prav tako se veliko kupcev vrača k nam, da jim nadgradimo oziroma vzdržujemo kartodrome, ki smo jim jih že postavili.«
Ensol 360 se lahko pohvali z veliko dobičkonosnostjo.
Sogovornik pojasnjuje: »Dejavnost naših kupcev je izredno dobičkonosna, njihove marže so najmanj 25-odstotne, vložek v naše kartodrome se jim povrne v dveh do treh letih, kar nam omogoča ugodno cenovno pozicioniranje.«
So inženirinško podjetje
Ensol 360 iz Izole, prostore imajo v nekdanjem klubu Ambasada Gavioli, kjer so zgradili tudi kartodrom za potrebe demonstracije kupcem, deluje predvsem kot inženirinško podjetje.
»Naša dejavnost je poslovni inženiring. Mi ne prodajamo steze na metre, mi ponujamo celotno storitev, še posebej, odkar smo se poslovno in lastniško povezali z dvema francoskima podjetjema, eno izdeluje programsko opremo za steze, drugo gokarte. Organizirani smo kot holding, imenuje se LVM.«
Potem ko se s stranko dogovorijo za posel, odkar imajo v Izoli svoj lastni kartodrom, večino poslov končajo doma. Njihovo delo poteka tako, da s strankami najprej pripravijo koncept. Nato izmerijo dimenzije lokacije s 3D-laserji, kartodrom oblikujejo, dajo izdelati sestavne dele. Večino sestavnih delov po naročilih Ensola in na njihovih orodjih naredijo slovenski dobavitelji, približno 15 odstotkov proizvodnega dela in kontrolo pa opravijo sami v Ensolu 360. Sestavne dele nato odpošljejo in vse skupaj postavijo – v ta namen imajo po svetu več ekip montažerjev.
Ves postopek od ideje do predaje v uporabo navadno traja okoli osem mesecev. Cena kartodroma je odvisna od velikosti in zahtevnosti projekta, se pa giblje od nekaj sto tisoč evrov do več milijonov za posamezen kartodrom. Procese imajo digitalizirane, tako da takoj ko kupec naroči stezo oziroma izkaže zanimanje zanjo, imajo vse potrebne informacije tako oblikovalci stez kot zaposleni v nabavi, proizvodnji pa tudi monterji stez. Vsak kos steze ima svojo kodo.
Podjetje ima v ponudbi tri modele, in sicer enostavnega za majhne otroke, bolj zavozlanega za starejše od sedmih let in pa adrenalinsko različico – vse tri lahko upravljavci po potrebi združujejo oziroma jih med sabo ločijo.
Čopi: Narejeno v Sloveniji ni močna znamka, močni moramo biti mi
Jernej Čopi pravi, da se konkurenca v njihovi tržni niši krepi. Resni tekmeci prihajajo iz ZDA, Italije, Nemčije in Belgije.
»Znamka Narejeno v Sloveniji, Made in Slovenia, sama po sebi ni močna znamka, zato moramo biti močni mi. Naša moč je v inoviranju.«
To so njihove konkurenčne prednosti
Vodilni položaj na trgu imajo, ker ves čas inovirajo, in to tako na področju vozniške izkušnje kot pri upravljanju steze pa tudi drugje.
»Ponujamo to, česar tekmeci nimajo. Naša ponudba je bolj celostna in bolj segmentirana,« pravi sogovornik in predstavlja nekaj teh prednosti.
»Kartodrome smo nadgradili tako, da je voznik na koncu vožnje zelo zadovoljen, saj ugotavlja, da je boljši voznik, kot je mislil, da je, preden je sedel v gokart. Če to primerjam s smučmi, mi smo tisti, ki smo v naši industriji naredili ‘carving smuči’. Na kartodromu se revolucija dela pri naklonu steze, tako da se lahko dosegajo večje hitrosti, ter pri njeni digitalizaciji. Naša steza je vodena avtomatsko, kar pomeni avtomatsko razporejanje voznikov v gokarte, alarmi se na stezi sprožajo avtomatsko. Če se posamezen gokart zaleti, se zaradi te povezanosti in segmentnega upravljanja proge v 60 do 70 odstotkih ta incident razreši tako hitro, da lahko preostali vozniki vožnjo nadaljujejo brez prekinitev. Naše steze so oblikovane tako, da se z ene točke vidi tako rekoč 95 odstotkov steze, to pa je zelo pomembno za starše, ki opazujejo otroke pri vožnji, pa seveda vse druge gledalce, vsak se tako lahko tako rekoč potopi v izkušnjo voznika. Vse to pomeni, da so naši kartodromi zelo priljubljeni in bolj dobičkonosni ne samo zato, ker so priljubljeni med obiskovalci, ampak so tudi učinkovito upravljani,« njihove prednosti opisuje sogovornik.
Največji trg so ZDA, med kupci tudi nekdanji dirkači
Njihov največji trg so ZDA, kjer ustvarijo 55 odstotkov prihodkov. Na drugem mestu je s 30 odstotki EU, tu so glavne države Francija, Velika Britanija, Poljska in države Balkana (v Sloveniji lahko njihov kartodrom preizkusite v ljubljanskem BTC), na tretjem mestu so države regije MENA (Srednji vzhod in Severna Afrika), izvažajo pa tudi v številne druge države, tudi Indonezijo, Vietnam, Kambodžo, Venezuelo …
Kupci izolskega podjetja so največkrat upravljavci zabaviščnih parkov in nakupovalna središča pa tudi karting verige.
»Nekateri naši kupci v ZDA so začeli kot samostojni podjetniki z eno samo stezo, nato pa zrasli v prave korporacije z nekaj tisoč zaposlenimi,« razlaga Čopi.
Med strankami so tudi (nekdanji) dirkači formule ena. Pred nedavnim so v Španiji postavili karting infrastrukturo za Fernanda Alonsa, že dalj časa pa sodelujejo z Mariem Andrettijem, zmagovalcem tekmovanja leta 1978, ki ima več kartodromov v ZDA.
V ZDA naredili deset največjih dvoranskih prog
Za tiste, ki še nikoli niste vozili gokarta, pa še opis kolega Blažeja Kupca, kako je doživel Ensolovo stezo za karting, ki jo ima ta na sedežu podjetja v Izoli.
»Obiskovalec podjetja v izolski industrijski coni najprej vstopi v zatemnjeno dvorano, kjer se na treh nivojih vijači dirkaška steza, opremljena z atraktivnim svetlobnim šovom in usklajenim zvočnim sistemom. Proga je razgibana s številnimi rampami, zavoji in spusti, izkušnja pa že na pogled zelo drugačna od klasičnih kartodromov, ki so večinoma betonsko pusti, predvsem pa niso videti niti približno tako zabavni, kot je ta v Izoli.«
