Pred osrednjim izvoznim dogodkom v Sloveniji na kratko o temi, ki bo na srečanju obdelana podrobneje in v pomoč podjetjem, ki izvažajo.
»Največji izziv, s katerim se soočajo izvozniki iz srednje in vzhodne Evrope (CEE), je njihova sposobnost prilagajanja hitro spreminjajočemu se svetu, pri čemer so še posebej odločilni trije trendi. Gre za premike v avtomobilski industriji, na področju energetske konkurenčnosti in demografijo,« opozarja Zuzana Zavarská, ekonomistka z Dunajskega inštituta za mednarodne ekonomske raziskave (Wiener Institut für Internationale Wirtschaftsvergleiche – WIIW). Ta bo 24. septembra na 11. Konferenci slovenskih izvoznikov, osrednjem izvoznem dogodku v Sloveniji, govorila o tem, kje je Nemčija danes in kje bo jutri, kaj je novi »Das Auto«, pa tudi podrobneje o vplivu geopolitičnih in gospodarskih razmer na izvoznike.
Ohranjanje konkurenčnosti bo zahtevno
V številnih državah v regiji izvoz vozil dosega med eno in dvema petinama celotnega izvoza. Ohranjanje konkurenčnosti srednjeevropske avtomobilske industrije ne bo nepomembna naloga, zahtevala pa bo pridobitev novih znanj in sposobnosti. »Medtem ko je bilo sprejetih veliko kratkoročnih rešitev za ublažitev takojšnjega cenovnega šoka v energetiki, ostaja veliko vprašanje, kako zagotoviti odporno, trajnostno in stroškovno konkurenčno energetsko infrastrukturo, nerešeno. To je Ahilova peta CEE, saj so za regijo značilne nižja energetska produktivnost in učinkovitost od povprečja EU, manjša uporaba obnovljivih virov energije in višje industrijske cene električne energije kot v večini večjih svetovnih gospodarstev zunaj Evrope,« poudarja Zavarská, ki bo podrobneje o vplivu geopolitičnih in gospodarskih razmer na izvoznike govorila na konferenci na Brdu pri Kranju. Tudi o tem, kaj pomeni Eurostatova napoved šestodstotnega zmanjšanja števila delovno sposobnega prebivalstva do leta 2040 v primerjavi z minulim letom.
Previdno pri posnemanju uspešnih modelov držav, ki so nam lahko v navdih
Sogovornica opozarja, da morajo biti države previdne pri posnemanju uspešnih modelov, ne da bi najprej upoštevale svoje edinstvene okoliščine. »V nedavni študiji smo predlagali, da lahko Slovenija, kot tudi druge države CEE, črpa navdih od dveh držav, ki sta se na neki točki svojega razvoja znašli v podobnem položaju, kot je CEE, vendar jima je uspelo zagnati bolj inovativno spodbujeno rast. Morda presenetljivo sta to Singapur in Irska. Čeprav se v mnogih pogledih zelo razlikujeta od srednje in vzhodne Evrope, imata tudi nekatere pomembne značilnosti, ki ju družijo z našo regijo: sta precej majhni gospodarstvi po svetovnih standardih, zelo odprti in izvozno usmerjeni ter imata koristi od geografskih prednosti, ker sta blizu pomembnih vozlišč v globalne vrednostne verige,« razlaga.
Obe državi sta se najprej razvili z opiranjem na tuje neposredne naložbe, ki so prišle zaradi poceni, a kvalificirane delovne sile, kar je privedlo do njihovega položaja kot sestavljavcev v vrednostnih verigah. Pozneje pa sta Singapur in Irska nadgradila svoj položaj z dobro zasnovano inovacijsko politiko. Ta je vključevala selektivne in ciljno usmerjene spodbude za neposredne tuje naložbe, ki so lokalnim podjetjem prinesle tudi priložnosti, da se povežejo z večnacionalnimi podjetji, ki delujejo v državi kot dobavitelji. Obe državi sta prav tako okrepili svoja prizadevanja na področju razvoja človeškega kapitala ter nenehno prilagajali svoje učne načrte in prednostne naloge, da bi zagotovili, da se spretnosti prebivalstva ujemajo s potrebami trga dela. Poleg tega sta Singapur in Irska ponudila spodbude za sodelovanje akademikov z zasebnim sektorjem, na primer prek subvencioniranih raziskovalnih centrov ali inovacijskih bonov, in imela razmeroma učinkovite zagonske programe za ustanavljanje in rast novih podjetij. »Glede na to, da so vsi ti vidiki v državah srednje in vzhodne Evrope precej premalo razviti, sta državi lahko dragoceni najboljši praksi,« še pravi ena od govornic letošnje izvozne konference, ki bo 24. septembra.
