V času energetske negotovosti in nihajočih cen na trgu elektrike postajajo dolgoročne pogodbe o nakupu električne energije (PPA) eden ključnih mehanizmov za obvladovanje tveganj ter spodbujanje razvoja obnovljivih virov energije. Čeprav je njihova uporaba v Sloveniji še razmeroma omejena, predvsem zaradi zakonodajnih in prostorskih ovir, se pojavljajo pozitivni premiki – tako v okviru individualnih projektov kot energetskih skupnosti. Hkrati se koncept PPA širi tudi na področje jedrske energije (nPPA), kot odgovor na potrebo po stabilni in predvidljivi oskrbi z električno energijo. O tem smo se pogovarjali z dr. Dejanom Paravanom, generalnim direktorjem, Skupina GEN. V prispevku bomo osvetlili vlogo PPA v Sloveniji, izzive njihovega širšega uveljavljanja ter možnosti, ki jih ponujajo za dolgoročno trajnostno energetsko strategijo.
Dolgoročni zakup elektrike iz obnovljivih virov energije po dogovorjeni ceni oziroma PPA je eden od odgovorov na tveganja na trgu električne energije. Imate morda vpogled v to, koliko tovrstnih pogodb je sklenjenih v Sloveniji?
Neposrednega vpogleda v število sklenjenih pogodb PPA v Sloveniji nimamo. V okviru spodbujanja projektov na področju obnovljivih virov energije (OVE) se dolgoročne pogodbe o nakupu električne energije (PPA) vse bolj uveljavljajo kot mehanizem za delitev tveganj med proizvajalci in odjemalci električne energije.
V Sloveniji je širša uporaba pogodb PPA še vedno omejena, predvsem zaradi zakonodajnih in prostorskih omejitev pri umeščanju energetskih objektov. Najpogosteje se tovrstne pogodbe sklepajo v okviru investicij v sončne elektrarne na strehah podjetij, kjer si podjetja tako zagotovijo vsaj del lastne oskrbe z električno energijo. V primeru presežkov energije pa lahko te delijo z drugimi odjemalci.
Podoben koncept so energetske skupnosti, kjer odjemalci neposredno iz enega ali več proizvodnih virov izkoristijo relativno nizko ceno proizvodnih enot z neposrednim učinkom, prek ključev delitve, na svojih odjemnih mestih. Vendar je treba poudariti, da tovrstne pogodbe niso terminske, saj imajo odjemalci možnost odstopa od tovrstne dobave.
V Skupini GEN ima družba GEN-I v Sloveniji sklenjenih 11 takih pogodb. Organizirali so pet tovrstnih skupnosti (skupnost Ajdovščina, skupnost Artdom Avto Krka, Mlekarna Planika, skupnost OVE VDC Kranj) in šest on-site PPA s poslovnimi odjemalci.
Zakaj je tako?
V času, ko je bil trend upadanja cen, so tovrstne pogodbe izgubile dodano vrednost in so se večji odjemalci usmerili v kratkoročno upravljanje nabave električne energije. Iz izkušenj s plinom, kjer so dolgoročne pogodbe zapirale trg in možnosti dostopa do poceni plina, so odjemalci previdni in neradi zakupujejo energijo po visokih cenah, ki vztrajajo po krizi.
Pogosto pa naletimo tudi na izzive umeščanja v prostor tako z vidika velikega števila potrebnih dovoljenj kot nenaklonjenosti postavitvi večjih energetskih objektov. Primer so različni projekti vetrnih parkov in nenaklonjenost prebivalstva v teh primerih.
Kje v Evropi sklenejo največ tovrstnih pogodb?
Največ pogodb o dolgoročnem zakupu električne energije iz obnovljivih virov sklepajo v državah, ki imajo večji delež obnovljivih virov energije. Med vodilnimi so Španija, Nemčija in nordijske države.
Je to prava rešitev za tveganja, ki smo jim priča v zadnjem obdobju (in nas bodo spremljala tudi v prihodnje), ali je, vsaj za Slovenijo, odgovor kje drugje?
Za tveganja, povezana z zanesljivostjo oskrbe, so lastni viri energije vsekakor pomemben del rešitve. Vendar pa je vprašanje, ali lahko z obnovljivimi viri energije pokrijemo vse potrebe po električni energiji, saj moramo upoštevati tehnološke izzive, povezane z nestanovitnostjo obnovljivih virov, kot sta sonce in veter. Zaradi tega je nPPA (jedrski PPA), ki smo ga razvili v GEN in temelji na proizvodnji elektrike iz GEN, pomembna novost, saj zagotavlja predvidljivo oskrbo s pasovno energijo.
Kakšne so prednosti PPA za kupce in dobavitelje (v primerjavi s tveganji)?
Pogodbe o dolgoročnem odkupu električne energije prinašajo številne prednosti tako za kupce kot za dobavitelje, predvsem v kontekstu obvladovanja tržnih tveganj. Omogočajo razporeditev tveganj med pogodbenima strankama tako, da tveganja prevzame tisti, ki jih lahko bolje upravlja.
Prednosti za kupce so očitne, in sicer dolgoročne fiksne cene, ki so neodvisne od cen na borzi, geopolitičnih in energetskih razmer. Druge prednosti so skrb za okolje – saj takšne pogodbe omogočajo investitorjem postavitev novih OVE in s tem zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv. Prednosti so še: boljši ESG-kazalniki podjetja, boljše prodajne možnosti pri strankah kupcev oziroma odgovor na zahteve kupcev po tem, da dobavitelji zmanjšajo ogljični odtis (avtomobilska industrija), boljši pogoji pri finančnih institucijah, bankah …
Tveganja PPA-pogodb vidimo predvsem v treh smereh: (1) tveganju vrednosti profila PPA (»capture rate«) v primeru pogodb »pay as produced« in »pay as nominated«, ki so pogojene z vremensko negotovostjo proizvodnje električne energije, (2) tveganju izpolnitve zavez, če se PPA sklene s partnerjem, ki ni verodostojen in razdre pogodbo ali neha poslovati, ter (3) tveganju oportunitetne izgube, če bi, recimo, prišlo do izrazitega upada cen na trgu električne energije, PPA pa bi bil sklenjen po precej višji ceni.
Lahko PPA spodbudijo postavitev večjih enot sončnih elektrarn v Sloveniji?
Pogodbe PPA lahko do določene mere spodbudijo postavitev večjih sončnih elektrarn tudi v Sloveniji. Večji izziv pomenijo umeščanje novih energetskih objektov v prostor in spremenljive cenovne razmere na trgu, saj povečevanje deleža obnovljivih virov v sistemu pomembno zmanjšuje vrednost te energije.
Kaj PPA pomenijo za nadaljnji razvoj jedrske energije v Sloveniji?
Koncept PPA oziroma v našem primeru nPPA postavlja potencial za financiranje jedrskih projektov po podobnih konceptih, kot zdaj velja za OVE. Pomeni koncept za vključitev v financiranje več gospodarskih subjektov in s tem diverzifikacijo investitorjev ter še večjo transparentnost, preglednost in razumevanje razvoja elektroenergetskega sistema v lokalnem prostoru.
