Intervju z Robertom Kordićem in Nejcem Vrankarjem, CMS Slovenija
Čez teden dni se bo v Portorožu odvila jubilejna, 30. izvedba Slovenske marketinške konference (SMK). Morda se komu zdi nenavadno, da smo k sodelovanju povabili pravne strokovnjake, a dejstvo je, da se zakonodaja, ki neposredno ali posredno vpliva na področje marketinga, spreminja iz dneva v dan.
V zadnjih dveh letih je bilo na tem področju kar nekaj sprememb. Katere zakonodajne novosti bodo po vašem mnenju najbolj vplivale na delo marketingašev – predvsem v digitalnem okolju?
Nejc Vrankar: “Akt o digitalnih storitvah (DSA), akt o digitalnih trgih (DMA), akt o umetni inteligenci, Direktiva o utemeljitvi in sporočanju izrecnih okoljskih trditev… To je le nekaj sprememb, ki prihajajo iz Bruslja. Po tem pa imamo tu še »stare znance« kot so Zakon o varstvu potrošnikov, Zakon o varstvu osebnih podatkov, zakone s področja intelektualne lastnine in Zakon o javni rabi slovenščine itd. Trenutno pa je v postopku kar nekaj sprememb, med njimi tudi Zakon o medijih, ki nujno potrebuje posodobitev. In to je le nekaj primerov.”
Vse skupaj postaja precej regulirano in zapleteno. Ali ni to še en dodaten razlog, zakaj marketing po navadi gleda na pravne svetovalce kot na zaviralce kreativnosti?
Robert Kordić: “Prav zato, ker vse skupaj postaja zelo zapleteno, bi bilo super, če bi marketing na pravne svetovalce, naj bodo to notranji ali zunanji, začel gledati kot na partnerje. Slovenski zakonodajalec se namreč pogosto ne spušča v podrobnosti EU zakonodaje, zato je to, kar pogosto vidimo, neke vrste »copy-paste« direktiv, ki pa pogosto dopuščajo mnogo interpretativnega prostora. Marsikateremu »kiksu«, ki pristane na naši mizi, bi se lahko podjetja izognila, če bi le pravi čas poiskala pomoč.”
Kaj pa so tiste napake, ki jih najpogosteje opažate?
Nejc Vrankar: “Najpogosteje gre za t. i. “kikse”, ki izvirajo iz nepoznavanja zakonodaje. Od napačno sestavljenih privolitev za obdelavo podatkov, do nejasnih pogojev uporabe, napačne rabe umetne inteligence ali uporabe temnih vzorcev pri kreiranju aplikacij in spletnih strani. Težava je tudi v tem, da regulativa ni zbrana na enem mestu. To da je razpršena, pa otežuje iskanje odgovorov. Marketing gotovo nima časa brskati po zakonih in direktivah, še posebej, ko gre za kompleksna vprašanja.”
Kot sta že omenila, marketing se nima časa ukvarjati z zakonodajo. Njegova vloga je povsem drugačna. Zakaj bi torej morali marketingaši to vse poznati?
Robert Kordić: “Zato ker so marketingaši pogosto tisti, ki imajo zadnjo besedo pri končnem produktu in, ko govorimo o oglaševanju, so oni tisti, ki pritisnejo gumb»objavi« – in ne pravna služba. Če ne razumeš osnovnih pravil igre, je tveganje za kršitev veliko. Ni treba poznati vse zakonodaje na pamet – je pa dobro vedeti, kje se skrivajo pasti. Zato bi bilo idelano, če bi marketinški oddelki enkrat letno investirali v treninge, skozi katere bi osvežili ta znanja. To ni breme – to je zaščita.”
Na Slovenski marketinški konferenci bosta postavila pod drobnogled pravne izzive v digitalnem marketingu. Zakaj to temo postavljata v ospredje prav zdaj?
Nejc Vrankar: “Kot sem že uvodoma nakazal, je prvi razlog poplava nove zakonodaje, ki bo na novo postavila pravila igre v digitalnem okolju. Drugi pa ta, da se s tem v praksi srečujemo vsak dan. Marketing danes upravlja s podatki, targetira uporabnike, sodeluje z vplivneži, uporablja umetno inteligenco in razvija digitalne platforme,… In vse to zahteva poznavanje pravnih okvirov.”
Kaj torej lahko pričakujemo od vajine predstavitve?
Robert Kordić: “Najin namen ni, da bi prestrašila publiko. Pokazati želiva, da so pravna tveganja resnična – a tudi obvladljiva. Predstavitev bo šla skozi konkretne situacije, v katerih se znajde marsikateri marketingaš. Če po njej marketinški oddelki naredijo interno “pomladno čiščenje” svojih praks, bo to že zmaga.”
Če poznaš meje, lahko letiš.
Avtorica: Nina Valentič
