Cilj vsakogar je rasti in biti uspešen – tudi v negotovih časih

Slovensko gospodarstvo je vstopilo v leto 2020 na dobrih temeljih. Produktivnost se je povečala, stopnja zadolženosti zmanjšala, gospodarske družbe so imele za seboj gospodarno, dobičkonosno ter investicijsko in izvozno bogato leto.

Pomlad 2020 je celotni Svet prese netila s pretežno nepredvideno ogroženostjo z nepoznanim novim virusom COVID-19. Gospodarstvo je na nov izziv odgovorilo z naglo spremembo delovnih procesov, zagotavljanjem ustreznega varovanja zdravja zaposlenih, pospešeno digitalizacijo in s temeljnim ciljem, da se poslovanje ohrani in nadaljuje s čim manj odmiki od planiranih ciljev.

Podatki za drugo četrtletje 2020 kažejo dobro prilagodljivost situaciji

Podatki četrtletnega statističnega raziskovanja, ki ga izvaja Statistični urad RS na vzorcu velikih in srednjih slovenskih podjetij z več kot 49 zaposlenimi, za drugo četrtletje 2020 kažejo, da se je slovensko gospodarstvo precej dobro prilagodilo obstoječi situaciji. Tako se je kazalec povprečne dodane vrednosti v prodaji povišal za 13 %, delež investicij v prihodkih od prodaje pa je ostal na enakem nivoju kot v istem obdobju 2019. Pri predelovalni dejavnosti, ki dosega največji delež prihodkov na tujih trgih, se je kazalnik izvozne usmerjenosti znižal za 1 %. V opazovanem obdobju so najbolj povečale delež investicij v prihodkih od prodaje informacijske in komunikacijske dejavnosti (za 38 %) in dosegle 5 % rast donosnosti (kazalec gospodarnosti) in 24 % rast dodane vrednosti v prodaji. Rast dodane vrednosti v prodaji pa je zaslediti tudi pri ključnih dejavnostih glede na vpliv dodane vrednosti na BDP v Sloveniji (predelovalna dejavnost, trgovina, gradbeništvo, promet, informacijske in komunikacijske dejavnosti). Ob tem nedvomno ne gre izpustiti pozitivnih vplivov državnih ukrepov na trg dela, ki pa so žal v najbolj prizadetih panogah – gostinstvo in kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, lahko le ublažili še večji padec poslovnega rezultata.

Produktivnost slovenskega gospodarstva zaostaja v primerjavi z državami članic EU-28

Ne glede na dobro podstat pa produktivnost slovenskega gospodarstva še vedno zaostaja za povprečno produktivnostjo držav članic EU-28. Pri tem dodatno negativno na rast dodane vrednosti vpliva struktura poslovanja gospodarskih družb po panogah, saj je še vedno velik vpliv predelovalne dejavnosti (37 %) in premajhen vpliv storitvenih in visoko-tehnoloških dejavnosti. V tem delu se še vedno kaže naša tradicionalna delovno usmerjena narava dela ter premajhen vpliv inovativnih, digitalnih in tehnološko usmerjenih dejavnosti z višjo dodano vrednostjo.

Navedeno kliče po ustrezni transformaciji tako gospodarstva kot tudi posameznih gospodarskih družb, ki bodo znale učinkovito preoblikovati svoje poslovne procese, racionalizirati in digitalizirati poslovanje ter prosta sredstva usmeriti v obsežnejše investicije v opremo in znanje kot temeljno gonilo napredka.

Digitalizacija tudi na področju upravljanja tveganj

Raziskave kažejo, da je kar 96 % stečajev posledica plačilne nediscipline. Pri ukrepih za povečanje produktivnosti Evropska komisija spodbuja članice k večji digitalizaciji poslovanja podjetij ter uvajanju poslovnih politik, ki spodbujajo reorganizacijo poslovanja že pred nastopom finančnih težav. Nedvomno bi bilo posledic plačilne nediscipline manj, če bi podjetja bolj celovito pristopila k obvladovanju tveganj in preverjanju poslovnih partnerjev. Za prvi vtis bi bili dovolj že podatki iz temeljnih registrov – registra transakcijskih računov, poslovnega registra, podatki iz letnega poročil, najbolj zanesljivo oceno tveganja plačilne sposobnosti pa podaja bonitetna ocena. Ker je preverjanje posamičnih podatkov v evidencah in registrih AJPES lahko zamudno opravilo, podaja celovit vpogled spletno orodje Fi=Po Finančni pomočnik, ki vsebuje ažurne podatke o vseh poslovnih partnerjih na enem mestu, vključno z obveščanjem o vseh spremembah.

Najbolj napredna oblika pridobivanja podatkov so spletni servisi. Spletni servis proFi=Po in drugi personalizirani spletni servisi namreč omogočajo preusmeritev fokusa iz področja pridobivanja in ažuriranja podatkov h kupcu, prodaji in upravljanju s tveganji. Rezultat so prihranki pri zbiranju podatkov in promptne poslovne odločitve, ki vodijo v poslovno transformacijo in rast dodane vrednosti, kar pa je cilj vsakega gospodarstvenika in tudi države.

AJPES

Deli:

Povezana vsebina

Prijavite se na novice

Prijavite se in ne zamudite dogodka in vsakodnevnih novic