V času koronakrize je oživela predvsem spletna prodaja. Za premnogimi spletnimi projekti stoji velika požrtvovalnost, saj so nove razmere podjetja prisilila, da sicer dolgotrajne (tudi večletne) projekte realizirajo v dobrem mesecu ali še hitreje. Pri tem pa se pojavljajo tudi napake. Kot pojasnjuje Matija Jamnik iz odvetniške pisarne Jamnik d.o.o. najpogostejše pravne napake, ki jih opažajo pri spletnih projektih, nastanejo pri kopiranju tekstov z drugih strani. Vsi pravni teksti, procesi in privolitve morajo namreč biti prilagojeni poslovnemu modelu podjetja. »V praksi še nismo našli dveh, ki bi lahko imela enaka.« Pravni strokovnjak potrošnikom priporoča, naj kupujejo v spletnih trgovinah, ki spoštujejo zakonodajo – in podaja tudi smernice, kako takšna spletna mesta prepoznati.
Z Matijo Jamnikom smo se pogovarjali pred webinarjem Pravna ureditev spletne prodaje in spletne komunikacije – novosti, ki ga bo za Akademijo Finance vodil 18. novembra.
V času izolacije se je na nas obrnilo več naročnikov, ki upravljajo s spletnimi projekti in spletnimi trgovinami, vendar ne takoj na začetku, pač pa proti koncu aprila in ta ‘naval’ še vedno traja.
Verjamem, da razpolagate s številkami glede porasta spletne prodaje v Sloveniji v času koronakrize ter porasta spletnih trgovin …
“V času izolacije se je na nas obrnilo več naročnikov, ki upravljajo s spletnimi projekti in spletnimi trgovinami, vendar ne takoj na začetku, pač pa proti koncu aprila in ta ‘naval’ še vedno traja. Večinoma gre za obstoječe spletne trgovce, ki želijo povečati obseg delovanja, dodati nove funkcionalnosti, razvijajo (ali so razvili) mobilno aplikacijo. Kar nekaj pa je povsem novih spletnih projektov – bodisi so se jih lotila podjetja, ki so morala zapreti fizično trgovino, bodisi gre za projekte, ki omogočajo nove poslovne modele digitalizacije storitev. Spletne storitve so v tem času močno v porastu predvsem pri prodajalcih živil, izdelkov za osebno nego, ponudnikih izobraževanja, na področju osebne rasti in še bi lahko naštevali.”
Tako smo imeli npr. primer, ko je večje trgovsko podjetje kopiralo GDPR politiko naše stranke, prav tako večjega trgovca. Žal bi si s kopiranjem skoraj povzročili enormno škodo. Na srečo smo jim pomagali prilagoditi pravne pogoje njihovemu primeru.
Ko se je življenje v Sloveniji samoizoliralo, je oživela spletna prodaja. Marsikdo je spletno trgovino postavil ‘čez noč’. Je šlo zgolj za kombinacijo izjemne požrtvovalnosti in motivacije ali pa je bilo marsikaj tudi spregledanega? So bile (praviloma) upoštevane vse pravno zahtevane regulative?
“Menimo, da je bila glavni razlog nuja. Mnoga podjetja so že dolgo peljala projekte digitalizacije (tudi več let). Zdaj so zaradi razmer projekte izpeljali v dobrem mesecu, saj je bilo ogroženo njihovo preživetje. Enako je bilo na strani povpraševanja: potreba po nakupu brez kontakta, ker so bile trgovine zaprte ipd. Glede upoštevanja regulative lahko komentiramo predvsem podjetja, ki so se obrnila na nas, da jim pomagamo projekt narediti skladen z veljavno zakonodajo. Vsa podjetja, ki so se obrnila na nas, so želela biti skladna. Verjamem pa, da obstajajo tudi taka, ki so kje drugje kopirala splošne pogoje (t.i. ToU) ali druge pravne tekste, pri tem pa so v želji prihranka zmotno mislila, da bodo s tem skladna z zakonodajo. Tudi če podjetje kopira splošne pogoje konkurence, morajo biti le ti narejeni individualno. Tako smo imeli npr. primer, ko je večje trgovsko podjetje kopiralo GDPR politiko naše stranke, prav tako večjega trgovca. Žal bi si s kopiranjem skoraj povzročili enormno škodo. Na srečo smo jim pomagali prilagoditi pravne pogoje njihovemu primeru.”
Najpogostejše pravne napake, ki jih opažamo pri spletnih projektih, nastanejo prav pri kopiranju tekstov z drugih strani, z mislijo, saj oni imajo to urejeno.
Katere so najpogostejše napake ‘novih’ spletnih trgovcev. Ali so morda izpostavile tudi morebitne napake že obstoječih? Tako glede same spletne prodaje kot glede spletne komunikacije …
“Najpogostejše pravne napake, ki jih opažamo pri spletnih projektih, nastanejo prav pri kopiranju tekstov z drugih strani, z mislijo, saj oni imajo to urejeno. Lahko da, lahko da jim je to delal celo specializiran pravnik, vendar morajo biti vsi pravni teksti, procesi in privolitve prilagojeni poslovnemu modelu podjetja. V praksi še nismo našli dveh, ki bi lahko imela enaka. Kje so torej najpogostejše napake:
- Ni ustreznih informiranih privolitev za obdelavo osebnih podatkov ali pa so te pomanjkljive; novi GDPR vsebuje nove zahteve, ki so zelo natančne.
- Niso dobro opisani tehnični koraki, kdaj in kako je pogodba na daljavo sklenjena.
- Uporabniki niso obveščeni o svojih pravicah na pravilen način
- Pravica do odstopa od pogodbe na daljavo ni pravilno definirana.
- Ni opredeljene odgovornosti za vsebine, ki jih objavi ali posreduje uporabnik.
- Ne izključijo odgovornosti, ki in ko bi jo lahko in bi bila tudi smiselna, vendar je treba na to opozoriti in napisati.”
Sploh v začetnih tednih koronakrize je pri naročilu iz spletnih trgovin prihajalo tudi do precejšnjih zamud z dobavo ali nedobav, potrošniki pa o tem tudi niso (bili) ustrezno informirani. So potrošniki dovolj osveščeni glede pravic – kakšne so v takšnih primerih pravice potrošnikov?
“Potrošniki so po naših opažanjih kar dobro osveščeni o svojih pravicah, za uveljavljanje pa imajo poleg inšpekcij, kjer lahko naredijo prijavo, veliko forumov in strani, kjer se lahko poučijo o svojih pravicah.”
Predvsem potrošnikom priporočamo, naj kupujejo v spletnih trgovinah, ki spoštujejo zakonodajo. Na ta način bodo lahko varno kupovali od ponudnikov, za katere je bolj verjetno, da bodo spoštovali njhove pravice.
Lahko predvidevamo, da bodo tržni inšpektorji (nove) spletne trgovine (znova) kmalu vzeli pod drobnogled ravno spletne trgovine?
“To je precej verjetno. Vsaj do sedaj je bilo tako. Res pa je tudi, da inšpekcije zajeten delež postopkov speljejo na podlagi prijave – kar pomeni, da dokler ponudnik nekomu ne ‘stopi na žulj’, ga lahko inšpekcije nekaj časa tudi pustijo pri miru.”
Bi želeli v zvezi s pravno ureditvijo spletne prodaje in spletne komunikacije še kaj izpostaviti?
“Predvsem potrošnikom priporočamo, naj kupujejo v spletnih trgovinah, ki spoštujejo zakonodajo. Na ta način bodo lahko varno kupovali od ponudnikov, za katere je bolj verjetno, da bodo spoštovali njhove pravice. Kako prepoznajo spletno mesto, ki je skladno z zakonodajo? Predlagamo, da preverijo predvsem naslednje:
- ali ima ponudnik objavljene vse kontaktne podatke podjetja;
- ali ima kvalitetno sestavljene dokumente, ki so lahko dosegljivi: splošni pogoji, informacije o obdelavi in varstvu osebnih podatkov, politika piškotkov, podrobno in jasno predstavljene privolitve za obdelavo osebnih podatkov, opredeljen dobavni rok, prikaz končnega zneska za plačilo, informacije o pravicah …;
- na forumih naj preverijo, kakšno izkušnjo s spletnim mestom imajo drugi uporabniki;
- preverijo naj, ali ima ponudnik imenovano pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov (t.i. DPO) in njen kontakt.”
