Pandemija koronavirusa je človeška tragedija potencialno biblijskih razsežnosti, še najbolj podobna vojni, zaradi katere se moramo ustrezno mobilizirati, je v prosto dostopni kolumni za časnik FT zapisal nekdanji šef ECB Mario Draghi, ki poudari: “Naloga države je, da zaščiti državljane in gospodarstvo.”
Besedilo Maria Draghija je epohalno, zato ga skoraj v celoti povzemamo. Zaradi pomembnosti si ga upamo šteti za javno dobro, čeprav je last FT.
Po Draghijevih besedah je jasno, da mora odgovor na krizo s koronavirusom vključevati znatno povečanje javnega dolga. “Mnogo višji javni dolgovi bodo postali stalnica našega gospodarstva, spremljal pa jih bo odpis zasebnega dolga,” zapiše Draghi, ki doda, da ni ključna naloga države v tem, da se omogoči nadomestila tistim, ki so delo izgubili, pač pa mora ljudi zaščititi pred tem, da bi sploh izgubili službo, sicer bo po koncu krize zaposlenost trajno nižja.
“Naloga država je, da uporabi proračun za zaščito ljudi in gospodarstva proti šokom, za katere zasebni sektor ni odgovoren in jih ne more preživeti. Države so v kriznih razmerah vedno to počele. Vojne – najbolj relevanten precedens korone – so bile financirane s povišanjem javnega dolga. Med prvo svetovno vojno sta Italija in Nemčija za vojno dali od 6 do 15 odstotkov davkov. V Avstriji in na Madžarskem, v Rusiji in Franciji je osnovo za davke uničila vojna škoda in vojaška obveznost. Danes osnovo za davke uničujeta človeška stiska in ugasla proizvodnja.”
Po Draghiju prioriteta ni le temeljni dohodek za vse, ki so izgubili svoje službe. Zaščita zaposlenosti in zmožnosti produkcije ob dramatični izgubi prihodka terja takojšnjo likvidnostno pomoč. Za podjetja je najpomembnejše, da lahko pokrijejo stroške poslovanja, tako za velike družbe kot posebej za majhna in srednja podjetja in samozaposlene. Vlade že sprejemajo ukrepe za izboljšanje likvidnosti, a potrebujemo veliko več, trdi Draghi.
Draghi opozarja, da se ne sme sprejemati parcialnih ukrepov. Države morajo naenkrat aktivirati vse mehanizme, ki so na voljo, in mobilizirati celoten finančni sistem: trg obveznic, posebej za velika podjetja, bančni sistem in v nekaterih državah tudi pošto, za vse druge subjekte. To se mora zgoditi takoj, brez birokratskih ovir.
Banke morajo tako začeti posojati brez obresti. Kapital, ki ga potrebujejo mora zagotoviti država. Nobena regulacijska bančna pravila in zahteve ne smejo stati na poti teh nalogi. Država mora dajati garancije.
Cena garancij in posojil ne sme biti odvisna od kreditne sposobnosti podjetja ne od moči države, ki garancije podeljuje, temveč mora biti nič, svetuje Draghi. Dodaja, da podjetja ne bodo preprosto posegala po kreditih, samo zato, ker so poceni. Nekatera podjetja se bodo s tem rešila, druga pa tudi kljub zastonj denarju ne bodo uspela zagotoviti dolgoročno vzdržnega poslovanja. Ne bomo se mogli izogniti odpisom dolgov.
Alternativa – dolgotrajen zlom gospodarske aktivnosti in uničenje osnove za davke – je veliko bolj škodljiv od državnega kreditiranja.
Evropa je vsaj po nekaterih pogledih dobro pripravljena, da se spopade s tem izrednim šokom. Ima osnovno strukturo, da lahko spravi denar do vseh ravni ekonomije. Ima močan javni sektor, ki bi moral biti sposoben hitrega ukrepanja. Hitrost je glavni pogoj učinkovitosti.
Šok, ki je pred nami, ni cikličen. Za izgubo prihodka ni kriv nihče, ki ga izguba zdaj najbolj teži. Cena oklevanja nas lahko uniči.
Na koncu Draghi poudari tudi, da je zdaj čas, da Evropejci podpremo eni druge: doslej ni bilo večjega boja za skupno dobro.
https://twitter.com/FT/status/1242911695066017793?s=20
Vir: Finance live (objava 26.3)