Značilnost družinskih podjetij je tesna prepletenost odnosov, kar vodi v okolje, kjer se meje med zasebnim in poslovnim premoženjem postopoma zabrišejo. Dokler poslovanje poteka brez večjih pretresov, takšne ureditve običajno ne povzročajo težav. Ko pa nastopi generacijski prenos, dedovanje, razveza zakonske zveze, izstop družinskega člana ali davčni nadzor, se pokaže, da številna ključna vprašanja nikoli niso bila ustrezno pravno ali davčno urejena.
Meja med zasebnim in poslovnim premoženjem je pogosto tudi meja med davčno varnostjo in davčnim tveganjem
V praksi pogosto srečujemo primere, ko družinski člani uporabljajo isto nepremičnino za bivanje in opravljanje dejavnosti, podjetje financira vlaganja v premoženje posameznih družinskih članov ali pa se poslovni in zasebni stroški obravnavajo brez jasnih kriterijev razmejitve.
Takšne situacije so lahko problematične z več vidikov. Vprašanje ni zgolj, kdo je formalni lastnik posamezne nepremičnine ali sredstva, temveč tudi kdo je financiral vlaganja, kdo je imel korist od njih in kako so bile posamezne transakcije obravnavane za davčne namene.
Prav v teh primerih se pogosto odpirajo vprašanja davčno priznanih odhodkov, pravilnosti odbitka DDV, prikritih prenosov premoženja med družinskimi člani ter posledic ob prenehanju dejavnosti ali prenosu premoženja v zasebno sfero.
Družinski dogovor ni vedno dovolj
V številnih družinskih podjetjih razmerja temeljijo na zaupanju in dolgoletnem sodelovanju. Pogosto se zato šteje, da formalna ureditev razmerij ni potrebna.
Izkušnje kažejo nasprotno. Kadar ni jasno določeno, pod kakšnimi pogoji podjetje uporablja družinsko premoženje, kdo nosi stroške investicij in kakšne pravice iz teh vlaganj izhajajo, se lahko ob spremembi življenjskih okoliščin pojavijo zahtevni premoženjski in davčni spori.
Posebej problematične so situacije, v katerih se vlaganja izvajajo v nepremičnine družinskih članov brez ustrezne pravne podlage. Takšna vlaganja lahko pozneje odprejo vprašanja neupravičene obogatitve, daril, terjatev med družinskimi člani ali nepravilne davčne obravnave poslovnih odhodkov.
Generacijski prenos zahteva več kot zgolj določitev naslednika
Eden najzahtevnejših trenutkov v življenjskem ciklu družinskega podjetja je prenos podjetja na naslednjo generacijo.
V praksi se pogosto izkaže, da vprašanje nasledstva ni zgolj vprašanje korporacijskega ali dednega prava. Pomembno je tudi, kako so urejena lastninska razmerja, ali je poslovno premoženje ustrezno ločeno od zasebnega, kdo bo nadaljeval dejavnost ter kakšne bodo davčne posledice prenosa.
Pri samostojnih podjetnikih dodatno vprašanje predstavlja razmerje med podjetjem in osebnim premoženjem podjetnika. Če poslovna in zasebna sredstva skozi leta niso bila jasno razmejena, lahko že ugotovitev, kaj sploh predstavlja podjetniško premoženje, postane eden ključnih izzivov prenosa.
Ločitev, smrt ali davčni nadzor praviloma ne ustvarijo težav, ampak jih zgolj razkrijejo
Skoraj vsi primeri, ki smo jih obravnavali, imajo skupno značilnost. Težave običajno ne nastanejo zaradi enega samega dogodka. Nastajajo postopoma skozi leta, ko se posamezna razmerja ne urejajo, ker se to v danem trenutku ne zdi potrebno.
Smrt podjetnika, razveza zakonske zveze ali davčni nadzor so pogosto zgolj trenutki, ko se prvič postavijo vprašanja, na katera bi bilo treba odgovoriti že mnogo prej.
Takrat postanejo pomembni dokumenti, ki niso bili nikoli pripravljeni, pogodbe, ki niso bile nikoli podpisane, in razmerja, ki so obstajala zgolj na ravni družinskega dogovora.
Družinska pogodba za mirno prihodnost naslednje generacije
Pri družinskih podjetjih največje tveganje praviloma ni povezano z višino davčne obremenitve, temveč z neurejenostjo razmerij med družinskimi člani, podjetjem in premoženjem.
Izkušnje kažejo, da je mogoče večino poznejših sporov in davčnih tveganj preprečiti z razmeroma preprostimi ukrepi: jasno razmejitvijo zasebnega in poslovnega premoženja, ustrezno dokumentacijo vlaganj, pravočasnim nasledstvenim načrtovanjem ter odprtim pogovorom o vprašanjih, ki jih družine pogosto odlagajo.
Največja nevarnost za družinsko podjetje zato pogosto ni davek ali pravni spor. Največja nevarnost je trenutek, ko po več desetletjih nihče več ne zna zanesljivo odgovoriti na vprašanje, kaj pripada podjetju in kaj družini.
O tem smo govorili tudi na letošnji Konferenci družinskega podjetništva v organizaciji Akademije Finance, kjer smo skozi praktične primere obravnavali nekatere najpogostejše zaplete, s katerimi se srečujejo družinska podjetja.
Avtorici: Tatjana Svažič (odvetnica in davčna svetovalka) in Lučka Brunec (odvetnica), Jadek & Pensa
