Ekipo Nonstop sestavljajo trije živilski tehnologi – Eva Mustafa, Luka Korošec in Gašper Korat – ki so trajnost vzeli zelo resno. Druži jih želja po kreativnem izkoriščanju ogromnih količin stranskih surovin v agroživilski industriji, ki zaenkrat ostajajo pozabljene. V recepturo Nonstop izdelkov tako vključujejo mlete pivske tropine, ki ostajajo pri proizvodnji piva, bučno prgo, ki je stranski produkt bučnega olja, ter druge visokokakovostne sestavine. Trenutno so njihov fokus pivske tropine – teh je bilo v Evropi v lanskem letu proizvedenih kar 18 milijonov ton dnevno! Ob tem pa se vsakodnevno učijo pomembnih drugih znanj, ki so potrebna za uspešno podjetniško zgodbo, tudi prodaje in marketinga.
O trajnosti kot generatorju novih izdelkov bodo 10. oktobra spregovorili udeležencem 16. FMCG konferenci Prodaja in marketing na policah, z nekaj vpogledi pa nam je Eva Mustafa »postregla« že prej.
»Ostanke« pivovarjev in oljarjev spreminjate v prigrizke. Zakaj?
Ostanki, natančneje stranski tokovi surovin, so v večini primerov izjemno hranljivi, kakovostni, ampak pozabljeni. Gre za ogromne količine kakovostnih surovin, ki ostajajo neizkoriščene. To nas “poganja”, preganja in žene naprej. Mogoče je k temu pripomoglo tudi dejstvo, da smo se člani ekipe sami soočali s problemom ostajanja teh stranskih tokov na domačem dvorišču. Gašperju, ki je pivovar, so ostajale ob procesu varjenja piva velike količine pivskih tropin, ki so mu povzročale dodatno skrb in breme. Sama prihajam s kmetije, kjer se ukvarjamo z oljarstvom. Zato mi je bila dobro poznana beljakovinsko bogata bučna pogača, ki ostaja po stiskanju olja. V študentskih klopeh smo združili naše znanje živilske tehnologije in iskali rešitev. Kar nas “poganja” je splet izkušenj, znanja, želje po razvijanju izdelkov in iskanju potenciala v spregledanih surovinah. Tudi takih, ki še sploh niso našle svoje poti do krožnikov.
Kako zagotovite, da so ti »ostanki« varni za uživanje? Kako se borite z morebitnimi predsodki?
Gotovo na tej točki zaupamo našemu strokovnemu znanju. Ekipo sestavljamo živilski tehnologi, ki v ospredje postavljamo visoko kakovost in varnost naših produktov. Vse to pa se začne še preden surovine prispejo v naše prostore. Če se osredotočimo na pivske tropine, ki so trenutno naš fokus, se zgodba o varnosti začne že v pivovarni. Pivovarne, s katerimi sodelujemo, morajo slediti vsem varnostnim in higienskim standardom. Pomembno je, da pivovarji pivskih tropin ne tretirajo kot “odpad”, ampak kot surovino, ki nadaljuje svojo pot. Ko pivske tropine pridejo na naše dvorišče, sledi niz tehnoloških postopkov, kjer s procesi stiskanja in sušenja zagotovimo varnost surovine. Ustreznost je seveda potrebno preveriti tudi z laboratorijskimi testi in vseskozi zagotavljati ustrezno skladiščenje.
Ukvarjamo se s surovinami, ki vedno igrajo “stransko vlogo”. Bodisi je to pivo, olje ali še mnogi neodkriti glavni igralci. Na tak način surovine tudi predstavljamo strankam. Gre za izjemno bogate in hranljive stranske tokove že poznanih produktov. Potrebno je vložiti veliko truda v pogovore in razumevanje. Ko to enkrat dosežemo, morebitnih predsodkov ni več.
Zakaj tovrstnih pobud ni več oz. te ne zaživijo bolj dolgoročno?
Gre za vejo industrije, ki ne prinaša takojšnjih rezultatov. Zagon živilskega podjetja lahko primerjamo z maratonskim tekom. Vsi vemo, kje je cilj, le pot je lahko težavna. Gre za relativno visoke začetne investicije v opremo in prostore, brez katerih ni mogoče začeti. Kar nekaj časa je potrebnega tudi, da pridobimo zaupanje naših strank. Proizvajalci hrane s svojimi izdelki vstopamo v domove kupcev naših izdelkov. Hrana je za mnoge osebna stvar, ki terja zaupanje do znamke, podjetja. Vse to so lahko ovire za uspešno dolgoročno poslovanje.
Če pa se osredotočimo na trajnostne rešitve, gre za nove, inovativne izdelke, ki potrebujejo svoj čas. S tem se v Evropi komaj zares spoznavamo. Kljub vsemu pa imamo mnoga zagonska živilska podjetja, ki orjejo ledino in utirajo pot podobnim podjetjem. To je izjemno težavno. Zato so taka podjetja, tudi posamezniki, zelo pomembni. Prav tako bi bila dobrodošla še tesnejša povezava med podjetništvom in fakultetami že v času študija. Tam se rodijo ideje, ki jih je potrebno usmerjati, in ustvarjati multidisciplinarne ekipe, ki si lahko z različnimi znanji pomagajo.
Koga nagovarjate z vašimi izdelki, kdo so vaši kupci?
Naše stranke delimo na dva dela – B2B in B2C. Naše B2B stranke so pekarne in restavracije, ki uporabljajo mlete pivske tropine za kreacije lastnih izdelkov. Naši B2C kupci so končni potrošniki, ki jih zanimajo visokohranljive rešitve, dajejo poudarek na trajnostne rešitve ali pa so “foodiji” in so vedno v iskanju novitet. Z zasnovo naših izdelkov smo želeli kupcem najprej ponuditi bolj hranljive alternative izdelkom, ki jih že poznajo (krekerji, kruh v pekarnah, kmalu tudi testenine …). To je prav tako eden od načinov, kako se poskušamo z novo surovino približati kupcem.
V vaši ekipi ste trije študentje živilstva, predstavniki generacije Z, za katero velja, da ima rada trajnost, a trajnostnih izdelkov (še) ne kupuje, ker so ti nekoliko dražji in si jih ne morejo privoščiti. Je trajnostni izdelek mogoče narediti cenovno konkurenčnega »klasičnemu«?
Tako je. Naše generacije so že veliko bolj ozaveščene o pomenu trajnosti, krožnosti, ponovne uporabe ipd. Potrošniki se vedno pogosteje predhodno pozanimajo o izdelkih, ki jih kupujejo. V trgovino se odpravijo opremljeni z znanjem, ki je včasih točno, včasih malo manj. Vse to lahko vpliva na njihovo percepcijo o izdelkih. Cena je gotovo eden glavnih odločitvenih faktorjev. Postavljamo se ob bok gigantskih podjetij z visoko produktivnostjo in stroškovno učinkovito vzpostavljenim sistemom, kar terja svoj čas.
Trajnostni izdelek bo z razvojem in optimizacijo tehnologije mogoče narediti konkurenčen ostalim, konvencionalnim izdelkom, če jih lahko tako poimenujem. Vendar se to ne zgodi čez noč. Trajnost v prehrani še vedno ni osrednji razlog za nakup izdelka. V tej smeri bodo morala delati vsa podjetja s trajnostno vizijo. Seveda pa se trajnostnim vidikom poslovanja ne bodo mogla izogniti niti ostala živilska podjetja. Varnostni standardi se premikajo v to smer. Upamo, da bo doseganje trajnosti (kjer je seveda to mogoče) kmalu postala dodana vrednost in ne le “okrasek” na hrbtni strani embalaže.
V ekipi se zavedamo, da šele začenjamo in da bo cena naših izdelkov višja. Vendar se našega podjetništva lotevamo transparentno in iskreno. Cilj, ki ga želimo doseči, je vzpostavitev krožnega sistema poslovanja. Ne le v širšem, okoljskem smislu, ampak v najožji strukturi podjetja. To pomeni, da želimo povezati izvor stranskih surovin s kupcem in končnim potrošnikom. To bomo dosegli s sledljivostjo stranskih tropin, ki bo navedena na embalaži. Vzpostavljali bomo povezave med virom surovin in našimi B2B strankami. S tem bomo proizvajalce spodbudili, da na te surovine gledajo kot na nekaj dragocenega. Vemo, da se bo s tem višala cena naše osnovne surovine. To misel smo prehiteli in si zadali cilj, da sami ponudimo pravično ceno za odkup surovine. To bo proizvajalce vzpodbudilo k ustreznemu ravnanju s surovino, ki so jo do zdaj tretirali kot odpad ali v najboljšem primeru kot krmo za živali.
Na študentskem tekmovanju ste sodelovali s tortiljami iz bučne prge in pivskih tropin, za zdaj imate v ponudbi krekerje in mešanico za kruh, oboje z vsebnostjo pivskih tropin. Kakšni so načrti za kulinarične inovacije, kako še porabiti te ostanke oz. na katere druge ostanke se usmeriti?
Res je. Velik poudarek trenutno dajemo prodaji pivskih tropin pekarnam in restavracijam. Skupaj z njimi iščemo rešitve za nove izdelke. To so strokovnjaki na svojih področjih, od katerih se lahko ogromno naučimo.
Kar pa se tiče naših B2C produktov, imamo v mislih že nekaj novitet. S koncem leta bo vzpostavljena spletna trgovina, kjer bomo ponudili tudi različne mešanice za pripravo palačink, testa za pico ipd. Prav tako bomo ponudbi kmalu dodali visokovlakninske grisine in testenine.
Seveda so sanje velike. Osnovni cilj je bil vzpostavitev proizvodnje, ki bo služila izkoriščanju različnih stranskih surovin. To so npr. tudi vinske tropine, kavna usedlina in še mnoge druge. Veselimo se testiranja različnih stranskih surovin in odkrivanja njihove vloge v prehrani.
Kaj pa poslovni cilji? Iz študentskih klopi ste šli direktno v posel. Kje iščete sredstva za uresničevanje vaše podjetniške vizije, kako se tega lotevate? Imate pri tem kakšno pomoč?
To je bil gotovo, in še vedno je, izziv. Sprva smo sredstva pridobivali na različnih tekmovanjih, kot je bila Rektorjeva nagrada UL in finale EIT Jumpstarterja. To so odlični načini za pridobivanje izkušenj, poznanstev in hkrati pridobivanje sredstev, ki so nam pomagala pri nakupu začetne opreme.
V času ustvarjanja smo spoznali ogromno izjemno nadarjenih posameznikov in podjetij, ki nam še vedno stojijo ob strani. Veseli smo, da smo se imeli priložnost spoznati s strokovnjaki z različnih področjih. Hitro smo se naučili, da je znanje povsod, le vprašati je treba. To nam je omogočilo, da pridobimo ogromno pomembnih veščin, ki nam vse do konca študija še niso bile poznane. Poleg posameznikov iz različnih področij, so nas pod okrilje vzeli tudi različni slovenski podjetniški inkubatorji (LUI, Tovarna podjemov), ki mladim podjetnikom pomagajo, da so prvi koraki lažji.
Vaši izdelki so trenutno dostopni v nekaj manjših lokalnih trgovinah. Kdaj jih bo mogoče kupiti v vaši spletni trgovini?
Cilj je vzpostaviti spletno trgovino do konca leta. Kasneje pa upamo, da se čim prej pojavimo tudi v večjih trgovinah.
Naslov letošnje FMCG konference, na kateri se boste predstavili, je Biti drugačen ali ostati spregledan. Nedvomno ste drugačni, kakšni pa so vaši tržni prijemi, da to ne bi ostalo spregledano?
Hrana je področje, ki se sicer hitro spreminja in od proizvajalcev zahteva nenehne inovacije in sledenje trendom. Ključnega pomena se nam zdi, da vzpostavljamo mnoga sodelovanja z različnimi podjetji, pekarnami, restavracijami … Na tak način lahko naše surovine hitro približamo končnim potrošnikom, ki na koncu tudi odločajo, ali bo naša zgodba uspeh ali ne. Mlada zagonska živilska podjetja so hitra, odbita in udarna. Na nek način smo seveda tudi sami podobni. Vseeno pa želimo s svojim delom izražati tudi stabilnost, saj lahko le na tak način dosežemo trajnost. Spregledani ne bomo ostali zaradi dobrih in okusnih izdelkov ter jasne komunikacije. S krožno zasnovo delovanja pa želimo ustvarjati skupnost in pri naših kupcih vzbuditi občutek pripadnosti.
