Na začetku leta, ko številni trgi še niso začutili vpliva pandemije, so v podjetju KPMG direktorje uglednih svetovnih podjetij kot vsako leto v globalni raziskavi KPMG CEO Outlook povprašali o njihovih prednostnih nalogah in pomislekih. Poleti so se k njim vrnili in jim ista vprašanja postavili znova. Vpliv COVID-19 je izjemen. O glavnih izsledkih raziskave in njihovih implikacijah smo se pogovarjali z Nevenko Kržan, senior partnerko KPMG v Sloveniji.
Ga. Kržan, katera ugotovitev raziskave vas je najbolj presenetila?
“Zelo nedvoumno se je pokazalo, da so tudi direktorji ‘samo ljudje’. Že na začetku leta je bilo opaziti občutne premike glede tega, kaj je poslanstvo podjetja vprašanih. Ta čedalje bolj upošteva tudi širše družbeno delovanje, koronakriza pa je to še okrepila. Večina (79 odstotkov) jih je denimo dejala, da od začetka krize čutijo še močnejšo povezanost s korporativnim ciljem podjetja, v enakem deležu pa tudi, da jih je koronakriza prisilila k vnovični oceni namena njihovega podjetja.
Tudi zato, ker so se v teh nepredvidljivih razmerah tudi sami počutili ranljive – številni so bili prizadeti sami ali kdo v njihovi družini, občutili so tudi finančni vpliv koronavirusa. Več kot polovica vprašanih je zato tudi spremenila strateški odziv na pandemijo.”
Okrepil se je tudi pomen boja proti podnebnim spremembam …
“Tako je. Temu vprašanju so že prej namenjali veliko pozornosti, a so ob merljivih pozitivnih učinkih koronavirusa na podnebje pri tem še odločnejši. Večina (71 odstotkov) jih pravi, da želijo zadržati ta pozitiven vpliv in bodo v tej smeri tudi spreminjali delovanje svojih podjetij – denimo z manj poslovnimi potovanji. Petinšestdeset odstotkov jih tudi meni, da bo njihovo upravljanje podnebnih sprememb imelo pomembno vlogo pri tem, ali bodo v prihodnjih petih letih sploh obdržali svoja delovna mesta …”
|
Več o raziskavi podjetja KPMG si lahko preberete na njihovi spletni strani. |
Morda največja sprememba se je vendarle zgodila nekje drugje. Talenti zdaj pomenijo glavno tveganje, lahko to razložite?
“Pred začetkom koronakrize so talenti zasedali 12. mesto na lestvici največjih tveganj za podjetja, vnovični odgovori pa so jih postavili na prvo mesto med dolgoročnimi grožnjami. Direktorji se zdaj še bolj zavedajo, da morajo poskrbeti za varnost, povezanost, vključenost in produktivnost zaposlenih. In to najverjetneje v razmerah dela od doma, ki se je moralo čez noč uveljaviti po vsem svetu in se je izkazalo za precej uspešno.”
Koronakriza je za nekaj časa ustavila gospodarstvo, hkrati pa pospešila digitalizacijo. Kako je to vplivalo na načrte podjetij za rast?
“Koronakriza je poudarila ranljivost, poznejši odziv nanjo skozi pospešeno digitalizacijo pa odpornost gospodarstva. V tem smislu tudi razumem zadržanost direktorjev glede možnosti za globalno rast v prihodnjih treh letih – tretjina o tem ni več tako prepričana. Vendar pa so samozavestnejši glede odpornosti lastnega poslovanja v tem istem obdobju in bolj optimistični glede rasti v okvirih lastne države.”
Vaša raziskava je prej in potem zajela 11 glavnih industrijskih sektorjev z osmih najpomembnejših svetovnih trgov, med katerimi seveda ni Slovenije. Kako pa so se po vaši strokovni oceni spremenile prednostne naloge slovenskih direktorjev (oziroma podjetij v Sloveniji)?
“Zdaj je najpomembneje, da podjetja pravočasno prepoznajo spremembe in se ustrezno prilagodijo, saj se bolj kot kadarkoli pojavlja potreba po jasni viziji in začrtani strategiji za doseganje ciljev.”
