Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije je organizirala že 11. Dneve računovodij. Letos so razpravljali predvsem o vplivu davčnega okolja na poslovne odločitve. Odvetnik Jernej Podlipnik je v uvodnem predavanju pojasnil razliko med dopustno davčno optimizacijo in nedovoljenim izogibanjem davkom. Poudaril je, da pravna dejanja ne smejo temeljiti na umetnih shemah brez resničnega poslovnega namena, meja med dovoljenim in prepovedanim pa je pogosto nejasna in jo je treba presojati od primera do primera. Nato so še na okrogli mizi skupaj s Katjo Božič (državno sekretarko na Ministrstvu za finance), Sašo Jerman (direktorico in partnerico v družbi Jerman & Bajuk) in Aleksandrom Simonom Bastlom (namestnikom predsednika SBC – Kluba slovenskih podjetnikov) razpravljali o etiki računovodij, ustanavljanju podjetij v tujini, begu možganov in težavah slovenskega davčnega okolja. Kritični so bili do strokovne usposobljenosti davčnih kontrolorjev in sodnikov ter opozorili na negativne posledice nepredvidljivih sprememb davčne zakonodaje. Strinjali so se, da Slovenija potrebuje enostavnejši, pravičnejši in podjetništvu prijaznejši davčni sistem.
O (NE)DOPUSTNEM DAVČNEM IZOGIBANJU
Odvetnik Jernej Podlipnik se je v uvodnem predavanju osredotočil predvsem na vprašanje, kdaj je izogibanje davkom še zakonito in legitimno ter kdaj preide mejo dopustnosti. Izhodišče predavatelja je temeljilo na stališču, da ne obstaja neka patriotska dolžnost plačevati čim več davkov – davčna optimizacija je torej načeloma dovoljena. Vendar pa vsi poskusi zmanjševanja davčne obveznosti niso dopustni, saj obstajajo tudi nedovoljene oblike izogibanja. Ključno razliko med dopustnim in nedopustnim izogibanjem predstavlja predvsem vsebina pravnih dejanj, pri čemer so meje pogosto nejasne in se določajo konkretno v vsakem primeru posebej.
Kot nedopustne je izpostavil tako imenovane umetne sheme, kjer so pravni konstrukti vsebinsko prazni in oblikovani brez resničnega poslovnega namena, temveč zgolj z namenom zmanjšanja davčne obveznosti. Meni, da je eden izmed pokazateljev takega ravnanja zapletena struktura poslov, ki ne služi nobenemu drugemu – nedavčnemu – cilju. Pomemben je tudi celoten kontekst ravnanja davčnega zavezanca, vključno z njegovimi dejanji po sklenitvi posla, ki lahko razkrijejo resnični namen transakcije.
Na koncu je predstavil tudi nekaj konkretnih primerov iz sodne prakse, kot so odkupi lastnih poslovnih deležev, ki jih je zakonodajalec poskušal preprečiti s posebnimi določbami, a se v praksi pojavljajo v novih oblikah. Izpostavil je še primere reorganizacij podjetij, kjer fizične osebe ohranijo dejanski nadzor nad družbami, kupnina pa se izplača iz njihovih dobičkov, kar je lahko sporno z vidika davčne zakonodaje. Omenil pa je tudi prodajo plovil brez obračunanega DDV ameriškim družbam, čeprav jih dejansko uporabljajo fizične osebe na Hrvaškem, kar pomeni, da je bil davčni učinek glavni motiv takšne strukture posla.
Predavanje je sklenil s tem, da nekega pravega recepta na žalost ni in da je treba mejo dopustnosti presojati glede na okoliščine posameznega primera.
OKROGLA MIZA O VPLIVU DAVČNEGA OKOLJA NA POSLOVNE ODLOČITVE
V sklopu strokovnega dogodka je potekala tudi okrogla miza, ki jo je vodil Peter Frankl. Sogovorniki so bili Aleksander Simon Bastl (namestnik predsednika SBC – Kluba slovenskih podjetnikov), mag. Katja Božič (državna sekretarka na Ministrstvu za finance), mag. Saša Jerman (direktorica in partnerica v družbi Jerman & Bajuk) in odvetnik dr. Jernej Podlipnik.
Debato je odprlo vprašanje, kako naj računovodja ravna, ko naleti na očitno davčno izogibanje. Sogovorniki so si bili enotni: v takšnih primerih je treba ravnati pokončno in etično, tudi če to pomeni izgubo stranke. Po besedah Saše Jerman je boljše reči »ne«, kot pa biti servilen. Tudi Aleksander Simon Bastl je poudaril, da za dolgoročno uspešnost podjetij ni prostora za tovrstne prakse. Državna sekretarka Katja Božič pa je dodala, da takšno tveganje preprosto nima smisla.
V nadaljevanju so se dotaknili vprašanja ustanavljanja podjetij v tujini. Bastl meni, da takšno ravnanje ni nujno problematično, če podjetje res širi svoje poslovanje. Težava nastane, kadar gre za namensko davčno optimizacijo. Slovenija ima po njegovem mnenju najmanj konkurenčno davčno okolje v regiji, kar dodatno otežuje pogoje za domača podjetja.
Katja Božič je opozorila, da se vlada zaveda problema bega možganov. Med ukrepi za spodbudo vračanja kadrov iz tujine je omenila davčne olajšave za Slovence, ki so bili vsaj dve leti davčni nerezidenti, in razbremenitev pri nagrajevanju z delnicami. Saša Jerman pa vidi največji izziv v visokih obremenitvah višjih dohodkov. Zavzema se za uvedbo selektivnega nagrajevanja in davčnih kapic.
Razprava je zajela tudi kakovost dela finančne uprave in sodnega sistema. Jernej Podlipnik je kot šibko točko izpostavil davčne kontrolorje, ki so pogosto premalo usposobljeni – predvsem zaradi nezadostnih sredstev za privabljanje kakovostnega kadra. Saša Jerman opaža napredek v sodni praksi, a meni, da sodnikom še vedno primanjkuje davčnega znanja.
Na kratko so spregovorili tudi o obdavčitvi nepremičnin. Bastl je opozoril, da trenutna ureditev spodbuja držanje nepremičnin kot investicijo, saj so najemodajalci preveč zaščiteni in to za lastnike predstavlja večje tveganje. Katja Božič je pojasnila, da so zakonski postopki na tem področju pogosto počasni, saj so odvisni od političnih prioritet.
Pomembna tema razprave je bila tudi nepredvidljivost davčnega sistema. Podlipnik je izpostavil težavo številnih sprememb stališč in pojasnil, ki včasih posežejo tudi v že zaključene posle. Saša Jerman je posebej opozorila na spremembe ustaljene prakse ob nespremenjeni zakonodaji. Katja Božič pa je zagotovila, da si ministrstvo prizadeva za vključevanje širšega kroga deležnikov pri oblikovanju sprememb. Bastl pa je pozval, naj se tiste, ki predlagajo sistemske spremembe, vključi že v začetnih fazah priprave zakonodaje.
Na koncu je Peter Frankl sogovornike povabil k viziji davčnega sistema prihodnosti. Strinjali so se, da si želijo sistema, ki bo bolj enostaven, predvidljiv, pravičen in primerljiv z davčnimi okolji sosednjih držav. Sistem, ki bo omogočal poslovno rast, ne pa jo zaviral.
