Pred osrednjim izvoznim dogodkom v Sloveniji na kratko o temi, ki bo tam obdelana podrobneje in v pomoč podjetjem, ki dobavljajo ali neposredno prodajajo na nemškem trgu.
V preteklosti sta bili cena in tehnična ustreznost prevladujoči merili pri pridobivanju dobaviteljev in nabavi. Trajnost je z zakonom o dobavni verigi (Lieferkettensorgfaltspflichtengesetz – LkSG) postala nov prevladujoč dejavnik, ki ga morajo podjetja upoštevati v odnosih z dobavitelji. Od uveljavitve LkSG lani se namreč podjetja soočajo z različnimi novimi izzivi v dobavni verigi.
»Podjetja nas pogosto kontaktirajo, ker morajo po novem spoštovati človekove pravice in obveznosti skrbnega pregleda okolja. Zato morajo analizirati svojo celotno dobavno verigo. Podjetja morajo pridobiti ne le pregled nad določbami LkSG, ampak se morajo seznaniti tudi z novimi pravili in predpisi na področju trajnostnih predpisov,« razlaga André Lippert, partner v mednarodni odvetniški pisarni CMS v Berlinu. Ta bo 24. septembra na 11. Konferenci slovenskih izvoznikov, osrednjem izvoznem dogodku v Sloveniji, govoril o tem, kako obvladovati nemški zakon o dobavni verigi in kako na naš največji izvozni trg tudi v prihodnosti izvažati brez zapletov.
Pregled dobavne verige, izvajanje ukrepov pri dobaviteljih, dokazovanje izpolnjevanja obveznosti skrbnega pregleda LkSG …
Lippert med drugim priporoča, da je dobro razviti celostno strategijo skladnosti s trajnostnim razvojem, ki bo upoštevala vse nove in razvijajoče se določbe. Opozarja, da utegne biti pregled dobavne verige večji izziv z operativnega vidika, pa tudi z vidika nadzora nad tveganji odgovornosti. Cilja podjetij bi tako morala biti, da ne bodo spregledala nobene pomembne obveznosti skrbnega pregleda in da se zaščitni ukrepi učinkovito izvajajo pri dobaviteljih.
Obveznosti skrbnega pregleda LkSG so navedene v devetih korakih, podjetja pa morajo dokazati, da izpolnjujejo te obveznosti skrbnega pregleda. »Med drugim morajo vzpostaviti sistem obvladovanja tveganj za človekove pravice, ustvariti preglednost z analizami tveganj, sprejeti preventivne ali sanacijske ukrepe, vzpostaviti pritožbeni postopek ter upoštevati obveznosti dokumentiranja in poročanja. Podjetja, ki se še niso seznanila s strategijo ESG, se bodo verjetno soočila z več spremembami svoje notranje skladnosti,« še pove sogovornik iz Nemčije, ki bo več o težavah podjetij z LkSG govoril na konferenci na Brdu pri Kranju.
Zagrožene največje kazni do 800 tisoč oziroma osem milijonov evrov
Zvezni urad za gospodarstvo in nadzor izvoza BAFA (Bundesamt für Wirtschaft und Ausfuhrkontrolle), ki je pristojen za izvedbo LkSG v Nemčiji, je sicer izvedel nekaj postopkov proti kršitvam. Ker pa uredba velja šele od lani, se bo nadzor nad uveljavljanjem v prihodnjem obdobju le še stopnjeval. Višina globe je seveda odvisna od kršitve in drugih okoliščin, opozarja sogovornik. Največja zagrožena kazen za fizične osebe znaša 800 tisoč evrov, za pravne pa osem milijonov evrov.
