Boris Cergol je poznavalec trendov na področju umetne inteligence, ki napoveduje, da bomo kmalu priča prihodu pravih inteligentnih agentov in pričakuje, da bodo v tej novi dobi bolj prosperirala podjetja, ki se bodo spraševala, kako z umetno inteligenco povečati obseg poslovanja, ne pa le iskala priložnost za zmanjšanje stroškov. Je regijski vodja podatkovne discipline v podjetju Endava, v preteklosti pa je bil med drugim tudi vodja poslovne enote za umetno inteligenco podjetja Comtrade Digital Services. Kot član upravnega odbora iniciative AI4Slovenia si prizadeva za večjo povezanost organizacij in podjetij, ki se v Sloveniji ukvarjajo s to tehnologijo, ob tem pa izpostavlja, da “smo trenutno v precej nenavadni situaciji, ko gonilo poslovne uporabe umetne inteligence predstavljajo inovativni posamezniki in ne podjetja.”
Z Borisom Cergolom smo se pogovarjali pred Slovensko marketinško konferenco, ki bo 30. in 31. maja v Portorožu, kjer bo nastopil s predavanjem Dva koraka naprej od ChatGPT – kakšne bodo spremembe in priložnosti za porabnike in marketingarje? V pogovoru z njim nas je zato najprej zanimalo, kam peljeta “dva koraka naprej”, v nadaljevanju pa med drugim tudi, ali si je morda že smiselno delo iskati kje drugje.
Kakšna sta »dva koraka naprej« od ChatGPT in kdaj?
“ChatGPT sicer zna precej dobro odgovarjati na nekatera naša vprašanja, ne zna pa opravljati nalog namesto nas, sprejemati odločitev, stopati v interakcijo z drugimi osebami ali sistemi. Vendar se bo to kmalu spremenilo in priča bomo prihodu pravih inteligentnih agentov. S tem mislim na sisteme, ki bodo od nas prejeli določeno nalogo ali cilj, ki ga bodo potem samostojno reševali. Lahko si bodo zastavili podcilje, poiskali informacije, ki jih potrebujejo, sodelovali z drugimi ljudmi in agenti, se tudi kaj naučili iz kakšne svoje napake in podobno. Tehnologija, ki veliko tega omogoča, je dejansko na voljo že danes. Odgovor na vprašanje, kdaj se bomo v praksi srečali s takšnimi sistemi, je torej bolj odvisen od tega, kako hitro se jo bodo odločili ljudje posvojiti.”
ChatGPT sicer zna precej dobro odgovarjati na nekatera naša vprašanja, ne zna pa opravljati nalog namesto nas, sprejemati odločitev, stopati v interakcijo z drugimi osebami ali sistemi. Vendar se bo to kmalu spremenilo in priča bomo prihodu pravih inteligentnih agentov.
In kaj ti novi koraki pomenijo za moje delo, vaše delo, delo marketingaša? Naj si raje delo iščemo kje drugje in – kje?
“Pričakujem, da bo pri skoraj vseh intelektualnih poklicih prišlo do nove delitve dela. Pri nekaterih nalogah nam bo umetna inteligenca pomagala kot nekakšen kopilot, tako kot že danes ChatGPT. Nekatere pa ji bomo v celoti delegirali in le preverili končne rezultate. Zagotovo se bomo skupaj z njo lahko lotili podvigov, ki jim danes ne bi bili kos. Po drugi strani pa bo umetna inteligenca prinesla tudi nove izzive. V svetu, kjer digitalni asistenti zbirajo informacije in morda celo opravljajo nakupe namesto posameznikov, bo gotovo veliko prostora za kreativne marketinške prijeme. Menjave poklica še ne svetujem – se pa splača vsake toliko preveriti, ali morda skupaj z umetno inteligenco lahko naredimo kaj, za kar bi se v preteklosti morali zanesti na koga drugega.”
Menjave poklica še ne svetujem – se pa splača vsake toliko preveriti, ali morda skupaj z umetno inteligenco lahko naredimo kaj, za kar bi se v preteklosti morali zanesti na koga drugega.
So tudi te tehnologije umetne inteligence podvržene tolikim težavam kot ChatGPT?
“Da, omenjeni inteligentni agenti bodo zelo verjetno uporabljali podobne modele kot ChatGPT. Glede problemov pa se mi zdi, da se bistveno preveč govori o tistih, ki so pravzaprav že rešeni, pa se samo večina uporabnikov tega ne zaveda. Npr. težave s tem, da odgovori modelov niso nujno resnični, se da v precejšnji meri odpraviti, če te modele povežemo z bazami podatkov, v katerih se nahajajo preverjene informacije.”
Mislim, da bo do boljših odgovorov pripeljalo vprašanje, kaj vse lahko ChatGPT in človek naredita skupaj.
Za ChatCGPT se zdi, da je predvsem orodje, ki bo kmalu nadomestilo marsikatero človeško delo, tudi kreativno – četudi smo še nedolgo tega govorili predvsem o robotizaciji in njenem vplivu na zgolj rutinska, ponavljajoča se dela. Kako pa lahko novosti, ki jih omogoča umetna inteligenca, ljudem tudi zares – na pomemben način – pomagajo? In predvsem, kako daleč stran je ta realnost, zaupanja vredna umetna inteligenca? Omenjate večjo dostopnost osebnih asistentov, tutorjev in podobno …
“Trenutno si res še nismo čisto opomogli od presenečenja, da za umetno inteligenco intelektualna dela predstavljajo manjši izziv kot fizična. Pred kratkim sem denimo zasledil rezultat, da se model GPT-4 na standardnih testih kreativnosti odreže bolje kot 90 % ljudi. Mislim, da je to sicer samo prehoden pojav, saj robotika trenutno napreduje hitreje kot kadarkoli doslej, le zaradi vsega drugega dogajanja je deležna bolj malo pozornosti. Videti v umetni inteligenci zgolj poskus, da nadomestimo človeško delo, se mi zdi precej omejujoče. Mislim da je bolj nadaljevanje nečesa, kar človeštvo spremlja že od nekdaj – želje po tem, da presežemo sami sebe, da uresničimo neuresničljivo. Inteligenca je praktično po definiciji sposobnost reševanja problemov in verjamem, da bomo tudi njeno umetno različico ultimativno uporabili za reševanje problemov, ki najbolj pestijo človeštvo. Lahko pa se zgodi, da bomo nekoliko preveč motivirani pri zasledovanju teh ciljev in bomo na ta račun pripravljeni sprejeti tveganja, ki jih ne bi smeli.”
Trenutno si res še nismo čisto opomogli od presenečenja, da za umetno inteligenco intelektualna dela predstavljajo manjši izziv kot fizična.
Ste tudi član upravnega odbora iniciative AI4Slovenia in si prizadevate za večjo povezanost organizacij in podjetij, ki se v Sloveniji ukvarjajo s to tehnologijo. V kolikšni meri se slovenska podjetja poslužujejo tehnologij umetne inteligence in kate najpogosteje uporabljajo? Je ChatGPT spremenil razmerje? Kako zelo je njihova uporaba razširjena na področju marketinga?
“Slovenska podjetja so pri uvajanju novih tehnologij, povezanih z umetno inteligenco, večinoma precej “previdna”. Pri prejšnjih oblikah te tehnologije je bilo to sicer pričakovano, saj so izrazito favorizirale podjetja z zelo velikim obsegom poslovanja, kvalitetnimi podatki in zadostnim številom strokovnjakov, takšnih pa v Sloveniji ni bilo prav veliko. Toda generativna umetna inteligenca, kot je ChatGPT, je zelo drugačna in predvsem mnogo bolj prizanesljiva glede začetne investicije. Kljub temu pa smo trenutno v precej nenavadni situaciji, ko gonilo poslovne uporabe umetne inteligence predstavljajo inovativni posamezniki in ne podjetja. V praksi to pomeni, da si marsikateri zaposleni “v senci” optimizira svoje delo z uporabo ChatGPT, podjetja pa se z diskusijo o tem, kaj ChatGPT pomeni za njihove poslovne modele, še malo obotavljajo.”
Kljub temu pa smo trenutno v precej nenavadni situaciji, ko gonilo poslovne uporabe umetne inteligence predstavljajo inovativni posamezniki in ne podjetja. V praksi to pomeni, da si marsikateri zaposleni “v senci” optimizira svoje delo z uporabo ChatGPT, podjetja pa se z diskusijo o tem, kaj ChatGPT pomeni za njihove poslovne modele, še malo obotavljajo.
Kaj bi svetovali slovenskim marketingašem glede uporabe ChatGTP oz. tehnologij UI nasploh?
»Marketingaši so bili v preteklosti pogosto avantgarda uporabe umetne inteligence v podjetjih in moj nasvet bi bil, da naj poskusijo takšno vlogo ohraniti tudi v prihodnje. Priporočam pridobivanje čim več izkušenj iz prve roke z uporabo orodij, kot je ChatGPT. In izogibanje cikličnim debatam o tem, ali lahko ChatGPT naredi nekaj bolje kot človek. Mislim, da bo do boljših odgovorov pripeljalo vprašanje, kaj vse lahko ChatGPT in človek naredita skupaj. Podobno pričakujem, da bodo v tej novi dobi bolj prosperirala podjetja, ki se bodo spraševala, kako z umetno inteligenco povečati obseg poslovanja in ponuditi nove storitve in produkte, namesto da bi le iskala priložnost za zmanjšanje stroškov pri povsem nespremenjenem načinu poslovanja kot doslej.”