(intervju) ‘Odpadki niso nič drugega kot surovine na napačnem mestu’

Ljutomersko podjetje Farmtech je že od leta 1954 aktivno na področju izdelovanja kmetijskih proizvodov, prva desetletja pod blagovno znamko Tehnostroj. V Farmtech so se preimenovali konec devetdesetih let, ko je družbo prevzelo avstrijsko podjetje Komptech, eno vodilnih za dobavo strojev in linij za predelavo odpadkov na svetu. S pomočjo SID banke so našli rešitev tudi za velikanske količine odpadkov v Gani.

Devetdeset odstotkov programa kmetijske tehnike, ki ga tržijo pod blagovno znamko Farmtech in pomeni njihov lastni razvoj, prodajo zunaj Slovenije, predvsem na evropske trge. Pod blagovno znamko Komptech pa proizvajajo stroje programa okoljske tehnike, ki jih razvija in po vsem svetu trži matična družba. S pomočjo SID banke so pred nedavnim uresničili projekt mobilne linije za predelavo odpadkov za kupca iz Gane. Ta projekt pa tudi druge okoljske rešitve ter odziv podjetja na koronakrizo nam je v kratkem pogovoru predstavil direktor podjetja Farmtech Günther Pirker.

Kako je na vas vplivala koronakriza?

Na začetku epidemije v minulem letu je nastal prodajni krč. Na trgu se sploh ni vedelo, kaj se bo dogajalo, in naložbe naših strank so se prva dva meseca ustavile. V drugi polovici prejšnjega leta smo že začeli dobivati veliko novih naročil, letos so presegla naša pričakovanja. Interno smo se v času epidemije prilagodili razmeram, sprejeli potrebne ukrepe in se organizirali. Uspešno se soočamo z mnogimi kadrovskimi izzivi, s prilaganjem zmogljivosti in s težavami zaradi povišanja cen surovin, pomanjkanja določenih materialov ali zamud dobaviteljev. Letos bomo v Farmtechu dosegli rekordno rast, saj pričakujemo 71 milijonov prihodkov in trenutno imamo že 390 zaposlenih, kar je 43 več kot na koncu prejšnjega leta.

vlcsnap 2019 10 31 13h06m15s355 2 1024x576 1
Foto: arhiv Farmtech

Kako pa ste povezani z rešitvami za obdelavo odpadkov?

Farmtech v Ljutomeru proizvaja večji del različnih strojev za skupino Komptech. Matično podjetje Komptech je vodilni mednarodni ponudnik rešitev za obdelavo odpadnih materialov in biomase. Vselej so v ospredju inovativne tehnologije, ki zagotavljajo kar največ koristi za stranke. Odpadki niso nič drugega kot surovine na napačnem mestu. V naboru izdelkov imamo več kot 30 različnih tipov strojev, ki pokrivajo bistvene faze v postopku sodobnega ravnanja z odpadki. Z različnimi tehnologijami se naši proizvodi uporabljajo pri drobljenju, ločevanju, kompostiranju, fermentaciji, predelavi biomase, starega lesa in komercialnih odpadkov, mehansko-biološki obdelavi odpadkov ter izdelavi nadomestnih goriv.

Na vas se je po pomoč obrnil kupec iz Gane, ki je iskal financiranje za mobilno linijo za predelavo odpadkov. Zakaj na vas in kako ste sodelovali?

Prvi stik s kupcem je bil vzpostavljen na sejmu IFAT v Münchnu. Predstavniki ganske skupine Jospong so opisali težavo z velikanskimi količinami odpadkov, ki so se v njihovi domovini samo kopičili. Dokaj hitro je prišlo do prvega dogovora, do stranke smo pristopili resno in upoštevali lokalne razmere. Sicer so afriški poslovneži v rešitve želeli vložiti večje zneske. V Gani so vedeli, da morajo težave rešiti, a še vedno niso imeli jasne predstave, kako bi to dejansko delovalo. Ogledali smo si področja z odpadki, ki so v Afriki čisto drugače zastavljena kot v Evropi, in nato razvili poseben koncept mobilnih linij za predelavo odpadkov, ki jih je mogoče fleksibilno uporabljati. Odzvati se je bilo treba na razmere, na primer z neodvisnim delovanjem od električnega omrežja, saj njegova stabilnost v Gani ni primerljiva z našim omrežjem.

Nam lahko poveste več o tem, za kakšno linijo gre, kakšne so njene prednosti in koliko tovrstne rešitve uporabljajo slovenska podjetja?

Posebej razvite mobilne linije Komptecha najprej iz odpadkov izberejo biogene komponente, jih kompostirajo in preprečijo njihovo fermentacijo ter s tem nastajanje podnebju škodljivega metana. Skupina Jospong Group nato ustvarjeni kompost prodaja državi Gana, ki ga namerava uporabiti za ozelenitev parkov in ulic.

seto 1024x540 1
Foto: arhiv Farmtech

Preostali odpadki se pomikajo po Komptechovi liniji, kjer sortirajo materiale, ki jih je mogoče reciklirati. Le majhen ostanek konča na odlagališču. Selekcija materialov, ki jih je mogoče reciklirati, se delno izvaja ročno, čeprav bi lahko tudi ta bila avtomatizirana. Toda to je bila izrecna zahteva naših poslovnih partnerjev, da bi ustvarili dodatna delovna mesta.

Dolgoročno si država s 30 milijoni prebivalcev želi ustvariti mrežo linij za ravnanje z odpadki po vsej državi. Poleg zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida, ki je pomembno za vse nas, obstajajo še drugi ambiciozni cilji: več kot 60-odstotna stopnja recikliranja ter z vsako dodatno linijo ustvariti več kot 200 varnih delovnih mest. Na različnih lokacijah v Gani je v uporabi že več delno mobilnih linij Komptecha. Vsaka od njih zmore dnevno obdelati 200 ton mešanih gospodinjskih odpadkov. V Kumasiju, severno od glavnega mesta Akre, je pred kratkim začela obratovati prva stacionarna linija z zmogljivostjo 600 ton mešanih gospodinjskih odpadkov na dan. Ta linija je v Kumasiju ustvarila 400 novih delovnih mest.

Stroji, prodani v Gano, so tehnično popolnoma v skladu z evropskimi standardi. Tudi v Sloveniji se uporabljajo podobni stroji in tehnologije, morebitne razlike so zaradi drugačne sestave odpadkov kot v Afriki.

Naložbo v vašo linijo za predelavo odpadkov je vašemu kupcu omogočilo izvozno financiranje SID banke. Komu bi priporočili sodelovanje s SID banko in zakaj?

Na podlagi naših izkušenj bi se za sodelovanje s SID banko lahko zanimala izvozno usmerjena slovenska podjetja, ki vidijo potencial v državah v vzponu in v razvoju. Nam je s SID banko uspel odličen, okoljsko zelo pomemben projekt v Gani. SID banka se je predstavila kot zelo kompetenten in v rešitve usmerjen partner za projekt, pri katerem je kupec potreboval financiranje. Pri sodelovanju so bili pomembni podpora in svetovanje banke ter upoštevanje različnih zahtev in kulturnih razlik.

Deli:

Povezana vsebina

Mekinjski Samostan - fotografije sob
AKADEMIJA
Janez KRIZAN, direktor razvoja novih poslovnih modelov in inovacij, A1 Slovenija, 7. Agrobiznis konferenca
12.02.2020 Foto: Jernej Lasič
AKADEMIJA

Prijavite se na novice

Prijavite se in ne zamudite dogodka in vsakodnevnih novic