(intervju) “Za delo s temi orodji potrebujemo zelo odprto, rastočo miselnost”

Lojze Bertoncelj je svetovalec, facilitator in mentor vodstvenim, razvojnim in inovacijskim ekipam ter praktik vitkih, agilnih in GenAI orodij ter vizualnih metod dela.

Z njim smo se pogovarjali o inoviranju s pomočjo umetne inteligence, ki ga je napovedal že v našem pogovoru pred letom dni in kar je bila tudi tema njegovega predavanja na letošnji 2. Konferenci produktnega menedžmenta.

Precej splošno sprejeto je že, mar ne, da lahko orodja umetne inteligence pospešijo inoviranje in kreiranje novih izdelkov?  

Nisem prepričan, da je to že splošno sprejeto. Mogoče na miselni ravni, v praksi pa je še veliko rezerve. Seveda obstajajo izjeme, tako kot povsod.

Kakšna nova znanja, miselnost, resurse zahteva inoviranje s pomočjo umetne inteligence?

Najprej bi predlagal, da malo omejimo pričakovanja glede t.i. umetne inteligence, ki ni inteligenca. Gre za orodja, ki dajejo videz inteligence, torej lahko govorimo zgolj o navidezni inteligenci. Orodja so najbolj uporabna za posamezna rutinska intelektualna dela. V kompleksnem, nepredvidljivem in negotovem svetu inoviranja je človek še vedno ključen. Orodja nam pomagajo biti hitrejši in v posameznih korakih tudi boljši. Če smo znali vitko in agilno inovirati brez teh orodij, potem nam bo s temi orodji to delo postalo precej hitrejše in zaradi obilice generiranih informacij velikokrat tudi precej zahtevnejše. Za delo s temi orodji potrebujemo zelo odprto, rastočo miselnost. Ne potrebujemo prav veliko novih znanj, da iz teh orodij dobimo zelo veliko učenja. Kot pri uporabi vseh drugih orodij tudi tu velja rek “praksa dela mojstra.” Načeloma so ta orodja zelo poceni, za občasno uporabo celo brezplčana. Super GenAI sodelavca lahko dobimo za zgolj 20 – 30 EUR na mesec. Če razvijamo bolj avtonomne agente za posamezne korake inoviranja, nas seveda to stane nekaj več.

Ali lahko razpoložljivim UI orodjem pri tako pomembnem procesu zaupamo?

Sam bi se strinjal z mislijo, da lahko zaupamo zgolj fiziki in matematiki. Pri vsem ostalem potrebujemo biti previdni, še posebej pri “umetno generiranih vsebinah”. Načeloma lahko zaupamo zgolj rešitvam relativne intelektualne rutine. Bolj gremo izven tega, bolj moramo vključiti svojo presojo. Sicer pa, ali lahko zaupamo prav vsemu, kar naredimo mi, ljudje, naši sodelavci, naše vodje? Velikokrat gre za kriterij “dovolj dobro”. In ta orodja so v veliko situacijah več kot dovolj dobra, da jih vključujemo v svoje delo. Gre pa za naše delo. Orodja so zgolj orodja.

Lahko predstavite kak praktičen primer kreiranja novih izdelkov s pomočjo umetne inteligence? Konkretna orodja, konkretna uporabnost …

Še največkrat pomislim na primer kreiranja novih prehrambenih produktov in nove mode. Vsak nov industrijski izdelek hrane je kombinacija omejenega števila surovin, hranil, okusov, vonjev, izgleda, otipa in še marsičesa. Izdelek mora hkrati ustrezati sezoni in kulturi/modi prehranjevanja v nekem segmentu trga. Možnih kombinacij je nepregledno veliko. Ustvarjanje nove hrane lahko z GenAI orodji bistveno diverzificiramo in testiranja pospešimo z uporabo sintetičnih uporabnikov, s katerimi delamo sintetične intervjuje in jih sintetično povzemamo. Podobno je še marsikje. Ključno je, da se ne ukvarjamo z orodji, temveč z našim procesom inoviranja. Orodja so zgolj pomagala, poživila in/ali zrcala v posameznih korakih inoviranja. Bomo pa zaradi njih osvojili dodatne kompetence dela. In se naučili zelo veliko novega.

Kakšni bi morali biti prvi koraki podjetij pri vpeljavi UI orodij v proces kreiranja novih izdelkov?

Prvi korak je iskren pogovor o tem, ali res verjamemo v potencialno moč teh orodij, ali smo pripravljeni sprejeti spremembe, ki jih bomo s tem generirali, ali smo se pripravljeni veliko in hitro učiti, ali smo odprti do vseh novih možnosti. Sledi oblikovanje nekega jasnega fokusa, kaj želimo narediti, lahko je to bolj “po domače” ali pa zelo strukturirano: vizija – strategija – taktika – OKR (cilji in ključni rezultati, op.ur.). Super je, če uspemo biti tako zelo konkretni, ker lahko potem to tekom dela prilagajamo glede na znanja in izkušnje, ki jih dobimo tekom poti. Ključno je, da si za to vzamemo čas. Časa lahko porabimo, sploh na začetku, zelo veliko. Čisto na vsakem koraku dela se o vsakem koraku lahko posvetujemo s temi orodji. Dejansko ni večjih ovir, da česa ne bi mogli izvedeti, kako kaj narediti. Najboljša popotnica na tej “misiji” je, da smo pred tem že velikokrat kreirali neke nove izdelke brez teh orodij. Če to znamo delati, lahko to sedaj delamo hitreje in bolje. Če še ne znamo, bomo imeli dvojno učenje: učenje inoviranja in učenje uporabe GenAI orodij.

***Lojze Bertoncelj si pri odgovorih ni pomagal z orodji generativne umetne inteligence. Je pa vprašanja v kontekstu tega intervjuja vendarle testiral še s temi orodji. “Odgovori so kar dobri, korektni, niso pa moji”, jih ocenjuje Bertoncelj. Tule je link do štirih pogovorov.

Deli:

Povezana vsebina

KONFERENCE
KONFERENCE

Prijavite se na novice

Prijavite se in ne zamudite dogodka in vsakodnevnih novic