Katere so najpogostejše kršitve in dileme pri obdavčenju kriptoposlov
Po vnovični priljubljenosti kriptovalut, strmih vzponih bitcoina in drugih kriptovalut v času koronakrize smo preverili, kakšne davke je treba plačevati v kriptosvetu. Finančna uprava (Furs) je tudi za letos napovedala podrobnejše preglede. V prejšnjih letih so ugotovili veliko nepravilnosti predvsem pri poslovanju kriptomenjalnic, ali kot so že opozarjali: če ima krptomenjalnica sedež v tujini, na primer v Luksemburgu ali Londonu oziroma kjerkoli drugje, še ne pomeni, da davka ni treba plačati v Sloveniji.
In še opozorilo: kriptovalute so ena bolj tveganih naložb. Že v preteklosti smo bili priča tako velikim rastem kot strmim upadom. Miren ni bil, na primer, tudi prejšnji konec tedna. Po dnevih hitre rasti je vrednost največje kriptovalute, to je bitcoin, v 24 urah izgubila 20 odstotkov.
Pri kriptoposlih torej kaže biti previden. V preteklosti so se pojavljale razne kriptopiramide (ob njih so se pojavila tudi imena lastnikov Majbert Pharma, od katerih je ministrstvo za zdravje kupilo hitre teste), nekaj je bilo tudi propadlih projektov, ki naj bi se financirali z izdajo kriptokovancev.
Na katere kriptoposle se usmerjajo inšpektorji Fursa
Furs zadnja leta – in tako napoveduje tudi za letos – poglablja nadzor nad poslovanjem s kriptosredstvi. Za leto 2019 so tako ugotovili za 31,8 milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti pri osebah, ki se ukvarjajo s kriptovalutami – s posredovanjem, rudarjenjem ali trgovanjem. Največ dodatnega davka so ugotovili na finančne storitve, za kar 13,6 milijona evrov. Kot pravijo na Fursu: »Če ima oseba podjetje registrirano v tujini, v resnici pa posluje iz Slovenije, je podjetje zavezano plačati davke v Sloveniji.«
Lani je bilo na področju kriptoposlov končanih 17 inšpekcijskih nadzorov, pri katerih je bilo ugotovljenih 16 kršitev in za dobra dva milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti, skupaj s pripadajočimi obrestmi. Ob tem opozorimo, da minulo leto zaradi korone ni bilo običajno, tudi nadzori še niso vsi končani. Kot zapisano – poglobljeni pregledi se nadaljujejo.
Katere so najpogostejše kršitve?
Delo na črno, neevidentiranje prihodkov, previsoko ali neupravičeno uveljavljanje olajšav za raziskave in razvoj, nepravilno obračunavanje davkov in drugih dajatev ter davčno nepotrjevanje računov. Po zakonu o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR) morajo zavezanci v davčno potrjevanje posredovati tudi račune, ki so plačani s kriptovalutami, ker se plačilo s kriptovalutami obravnava kot gotovinsko plačilo.
Kriptomenjalnice »pozabijo« na davek na provizijo
Pri teh so na Fursu v preteklosti ugotavljali največ neplačanega davka. Gre za 8,5-odstotni davek, ki se obračunava na finančne storitve. Torej na provizijo. In ker gre pri tem za visoke zneske, je tudi tega davka veliko. Davčna osnova je nadomestilo (provizija), ki ga davčni zavezanec prejme kot plačilo v zvezi z opravljeno finančno storitvijo. V inšpekcijskih nadzorih je bilo za leto 2019 dodatno ugotovljenega davka na finančne storitve za 13,6 milijona evrov.
Dodajmo še, da je potrebno za nekatere storitve, ki jih opravljajo menjalne platforme bitcoina oziroma drugih virtualnih valut kupcem in prodajalcem virtualnih valut, plačati 22-odstotni DDV, namesto 8,5-odstotni davek na finančne storitve. Menjalne platforme namreč omogočajo neposredno trgovanje med uporabniki virtualnih valut s ponujanjem virtualne »tržnice«, pri čemer pa lahko platforma, ki deluje kot posrednik, zaračuna za uporabo programa. In račun za tako uporabo programov je obdavčen (oziroma plačilo) z DDV.
Davek se plača tam, kjer je opravljena storitev
Na Fursu so poudarjali, da je težava tudi določitev poslovne enote. Oziroma davek se plača tam, kjer je opravljena storitev, četudi je enota registrirana v Londonu ali Luksemburgu, na primer.
Nepravilnosti so na Fursu ugotavljali predvsem pri kriptoposrednikih, kjer so zasledili tudi premalo plačanega davka na dohodke pravnih oseb. Namreč, tako tega davka kot prej omenjenega na finančne storitve posredniki niso plačevali pri nas, ker so bili registrirani v tujini. »Če bi podjetja večino poslovnih funkcij opravljala v tujini, ne bi bila zavezana za plačilo davka v Sloveniji. Vendar smo v nadzorih ugotovili, da je bil dejanski kraj opravljanja poslovnih funkcij v Sloveniji in da so podjetja imela sedeže v tujini le zaradi pridobivanja licenc, prepoznavnosti v kriptoindustriji. Ker je bil dejanski kraj opravljanja funkcij v Sloveniji, so podjetja zavezana za plačilo davka v Sloveniji,« so nam že ob prejšnjih pregledih pojasnili na Fursu.
Kakšna so pravila pri dedovanju?
V praksi se Furs srečuje tudi s primeri dedovanja kriptosredstev. Če ta podedujejo dediči, ki niso v prvem dednem redu oziroma davka niso oproščeni, so zavezanci za odmero davka na dediščine in darila.
Celoten članek avtorice Tanje Smrekar lahko preberete na Finance.si, izvedeli boste še:
- Kaj v kriptoposlih preverja Furs?
- Katere davke morate plačati, če vlagate v kriptovalute, če se ukvarjate s posredovanjem ali pa z rudarjenjem?
- Kakšna so pogosta tveganja?
- Katere so nejasnosti pri obdavčenju?
- Kakšni so predlogi za davek na kriptozaslužke?