(intervju) »Že dan zamude s plačilom je lahko resen indikator težav«

Podjetja se pri poslovanju nemalokrat spopadajo z izzivi zaradi plačilne nediscipline, v zadnjem letu dni zaradi pandemije covid-19 še toliko bolj. Posledica so zamude pri plačilih in oteženo unovčevanje terjatev. Spirala plačilne nediscipline lahko podjetja pahne v nelikvidnost oziroma nesolventnost, zato je izredno pomembno njihovo ustrezno upravljanje s terjatvami. Danes je to pomembno še bolj kot kadarkoli prej, saj lahko večje negativne posledice zaradi pandemije šele pričakujmo.

Mag. Sanja Savić, vodja oddelka za pravno svetovanje v PwC Slovenija, opozarja, da morajo podjetja začeti upravljati s terjatvami že ob sklenitvi posla ter se o družbi, s katero poslujejo, ustrezno informirati. »Poznavanje sodobnih alternativ plačevanja in instrumentov zavarovanja je danes nujnost«, poudarja  strokovnjakinja, s katero smo se pogovarjali o slabem in dobrem upravljanju s terjatvami, ključnih dejavnikih presoje o najprimernejših zavarovanjih pa tudi o tem, česa se podjetja premalo zavedajo.

Kakšno zgodbo pripovedujejo podatki o plačilni disciplini slovenskih podjetij za zadnje, ‘koronsko’ leto dni (v primerjavi z obdobjem prej), ter posledični nuji po ustreznem upravljanju terjatev? 

“Koronsko leto je v slovenskem gospodarskem prostoru poleg zdravstvene krize povzročilo tudi krizo v plačilni disciplini, a večje negativne posledice lahko še pričakujemo. Največji izziv za družbe, predvsem tiste iz storitvenega sektorja, ki so bile tudi najbolj prizadete, je bilo zagotavljanje kratkoročne likvidnosti. Po podatkih družbe Bisnode Dun & Bradstreet je bila plačilna disciplina v vseh regijah Slovenije, v obdobju februar – april 2020 in avgust – september 2020, negativna. Posledice so se kazale predvsem v daljših plačilnih rokih. Trenutno smo v »likvidnostnem balončku«, saj za osnovno finančno stabilnost in posledično minimalno plačilno sposobnost skrbi država s številnimi ciljno usmerjenimi intervencijski ukrepi. Realna slika finančne kondicije slovenskih družb se bo razjasnila po koncu epidemije in pričakovati je, da bo imela negativne posledice na plačilno disciplino. Pričakujejo se zamude pri plačilih, porast odpisov terjatev, povečano število stečajev, prisilnih poravnav in prestrukturiranj. Razsežnosti posledic bodo odvisne predvsem od izhodne strategije, ki jo bo država ubrala po koncu krize s koronavirusom.”

Realna slika finančne kondicije slovenskih družb se bo razjasnila po koncu epidemije in pričakovati je, da bo imela negativne posledice na plačilno disciplino.

Nam lahko orišete slab primer upravljanja s terjatvami, ki se v praksi najpogosteje pojavlja? Zakaj je to slab primer?  

“Uspešno poslovanje podjetja vključuje tudi dobro upravljanje s terjatvami. Danes je bolj kot kadarkoli prej poleg uspešne prodaje potrebno zagotoviti tudi pravočasno plačilo. Že dan zamude s plačilom je lahko resen indikator težav, ki ga danes ne bi smeli več prezreti. Slab primer upravljanja s terjatvami, ki se v praksi najpogosteje pojavlja je, ko družbe ne vzpostavijo mehanizmov za identifikacijo poslovnih partnerjev, ki imajo manjšo zalogo likvidnih sredstev in so zato bolj izpostavljena tveganju, da obveznosti ne bodo mogli poravnati v razumnem roku. To je slab primer, ker je aktivna vloga upnikov pri upravljanju s terjatvami prepozno vzpostavljena. S terjatvami se začne upravljati že ob sklenitvi posla. Zlasti pa je pomembno, da se informiramo o družbi, s katero poslujemo, o njeni bonitetni oceni, referencah, vzpostavimo osebni stik, glede na vrsto posla izbiremo ustrezen tip pogodbe oz. splošnih pogojev poslovanja, dogovorimo ustrezne instrumente zavarovanja itd.”

Že dan zamude s plačilom je lahko resen indikator težav, ki ga danes ne bi smeli več prezreti. 

Kakšno pa je najboljše zavarovanje določene terjatve in zakaj se ga ne poslužujemo vedno?   

“Poznavanje sodobnih alternativ plačevanja in instrumentov zavarovanja je danes nujnost. Ne obstaja univerzalen način zavarovanja teratev, saj je le-ta odvisen od konkretnega poslovnega razmerja. Skupni imenovalec vseh zavarovanj je zagotovo kontrola nad terjatvami. Zavarovanj se družbe ne poslužujejo vedno, bodisi zaradi pomanjkljivega poznavanja instrumentov zavarovanja bodisi zaradi slabše osveščenosti, da zavarovanje terjatev pomeni kritje pred vsemi finančnimi riziki. Dober zgled so banke, ki običajno ne dajejo posojil brez ustreznega zavarovanja.”

Zavarovanj se družbe ne poslužujejo vedno, bodisi zaradi pomanjkljivega poznavanja instrumentov zavarovanja bodisi zaradi slabše osveščenosti, da zavarovanje terjatev pomeni kritje pred vsemi finančnimi riziki.

Kateri so ključni dejavniki pri presoji o najprimernejšem zavarovanju za določeno terjatev?  

“Ključni dejavnik je stopnja potencialne izpostavljenosti, ki jo definiramo kot oceno vpliva različnih dejavnikov na finančno stanje naše stranke oziroma njeno zmožnost izpolnjevanja obveznosti. Številni indikatorji, kot so blokade bančnih računov, pogoste menjave poslovodstva, številni sodni spori itd., pripomorejo pri določitvi ocene izpostavljenosti in posledično izbiri ustreznega zavarovanja.”

Kdaj pa je smiseln odpis terjatve ali njeno poplačilo v drugi obliki?  

“V skladu z ZGD-1 so družbe najmanj enkrat letno dolžne preveriti, ali se stanje posameznih aktivnih in pasivnih postavk v poslovnih knjigah ujema z dejanskim stanjem. Če družba ugotovi, da stanje terjatev ne ustreza realnemu stanju, naredi popravek ali odpis terjatve. Vsak popravek oz. odpis terjatve ni nujno tudi davčno priznan. Dokazni postopek o izpolnjevanju pogojev za davčno priznan popravek ali odpis terjatve je na strani davčnega zavezanca. Koliko popravka vrednosti terjatve družba oblikuje oz. ali je potreben odpis terjatve, je odvisno od konkretne poslovne situacije. Pri stanju odprtih terjatev je potrebno ugotoviti, katera od terjatev je dvomljiva (domneva se, da terjatev ne bo poravnana oz. ne bo poravnana v celotnem znesku) ali sporna (to je terjatev, ki sproži med upnikom in dolžnikom spor, ki ga rešuje sodišče). Največ dilem se v praksi pojavlja pri davčnem priznavanju odpisa terjatev, ko v zvezi z odpisanimi terjatvami ni bilo sodnega postopka.”

Dejstvo je, da cenovno najboljši poslovni partner ni nujno najboljši plačnik.

Česa se podjetja glede upravljanja terjatev premalo zavedajo, s čim so premalo seznanjena?  

“Dejstvo je, da cenovno najboljši poslovni partner ni nujno najboljši plačnik. Družbe se premalo zavedajo, da lahko veliko naredijo z budnim spremljanjem svojih poslovnih partnerjev in zlasti z dobrim poznavanjem in razumevanjem ustreznih inštrumentov zavarovanja plačil.”